(zavzdihne, nagajivo pomežikne) Torej, šel sem na avdicijo za Millerjevo križišče , imel sem pet strani dialoga, ki je bil predvsem monolog mojega lika. Ko sem ga naštudiral, se mi je zdelo, da bi moral ta lik govoriti zelo hitro, zato sem svoje besedilo zdrdral tako hitro, kot sem le mogel. In Cohenova sta se zabavala. Na avdiciji za isti lik je bilo še veliko drugih igralcev, zato sem jo moral ponoviti. Še enkrat sem stopil pred Cohenova in ponovil svoj monolog in spet sta se režala. Nato sta mi rekla: Fant, ta monolog si povedal najhitreje, noter si. Od takrat naprej sta me angažirala za skoraj vsak svoj film. Zadnji je bil Paris, je t'aime, kjer imata Cohenova svoj petminutni košček mozaika.