Zato je kultura narodov blagor, ki pa žal ni bil preveč spoštovan in tudi danes se mu ne godi veliko bolje. Usodo kulture je krojil denar, tudi danes je najbolj odvisna od denarnih zmogljivosti države. Do leta 1989 je kulturna politika temeljila na policentričnosti, saj so občine razpolagale s 60 odstotki denarja, pred osamosvojitivjo pa se je država z ustavnimi dopolnili finančno centralizirala, tako da je kulturo pahnila v neugoden položaj. Danes je v negotovosti (razsulu) knjigarniška mreža, saj knjigarne dobijo od države le pet odstotkov subvencij, več kot 90 odsotkov denarja pa si morajo zaslužiti s prodajo knjig. Trženje bo vsaj za zdaj močno prizadelo nekatere veje kulture.