Pred letom dni je v Trstu umrl Fulvio Tomizza iz Materade v Istri. Spomin na tega obmejnega pisatelja, pričo večkulturnosti na stičišču srednje, sredozemske in balkanske Evrope, so s simpozijem, okroglimi mizami in razstavo njegovih knjig ter rokopisov spoštljivo do Tomizzove skromnosti in zadržanosti počastili v Umagu, na Reki, v Trstu in Kopru. Pred tremi leti je ugledna italijanska založniška hiša Mondadori, ki je izdala večino Tomizzovih del, objavila njegov roman, ki je, tako kot že nekatere njegove prejšnje uspešnice (Materada, Boljše življenje in Zlo prihaja s severa), za nekaj tednov prevzel vodilno mesto na lestvici najbolj prodajanih knjig v Italiji. Tomizza je s Franzisko širšemu italijanskemu bralstvu ponovno približal temo, ki je pri naših sosedih sicer slabo poznana, marsikdaj pa tudi namenoma prezrta slovenstvo kot nepogrešljiv sestavni del bogate kulturne in zgodovinske istovetnosti Trsta. Podobno je pred tem storil s knjigo Zakonca iz ulice Rossetti in s prevodi Cankarjevih del. Slovenska (in hrvaška) tematika pa se pojavlja tudi v knjigah, ki ju je založba Mondadori izdala posthumno in sta te dni bralcem že na voljo. Gre za roman Obiskovalka (La visitatrice) in knjigo pripovedk Hiša ob mandlevcu (La casa del mandorlo). Roman Franziska, ki literarno, a verodostojno opisuje življenjsko zgodbo in lik Slovenke s Krasa, soočene z epohalno stvarnostjo predvojnega in medvojnega Trsta s pohodom fašistične nestrpnosti, ter njeno nesojeno ljubezen z Italijanom, so le leto po objavi in presenetljivem tržnem uspehu v Italiji prevedli tudi na Hrvaškem. Po treh letih pa so slovenski bralci še zmeraj nerazumljivo prikrajšani za del Tomizzovega opusa, ki najbrž najbolj celovito ali celo najbolj intimno doslej obravnava razmerja med slovenskim in italijanskim svetom v mestu, ki v stoletju nacionalističnih apoteoz simbolizira to pogosto težavno in konfliktno soočanje.