Kovač si je pred kratkim v Washingtonu ogledal zadnje e-dosežke s področja knjižnega založništva, med njimi tudi napravo espresso book machine, izredno zanimiv projekt, ki je zaživel lani. »Gre za stroj, ki temelji na načelu tiska po naročilu. Osnovna ideja je, da naprava v pičlih treh minutah stiska in zveže želeno knjigo za recimo pet dolarjev. Zdaj se ubadajo s številnimi začetnimi tehnološkimi težavami, tako da deluje le v splošni knjižnici v New Yorku. Predstavljajte si, da bi imela vsaka slovenska knjižnica tako napravo in bi za deset evrov ponujala knjižni hit, ki bi ga lahko izbrali iz menija naprave, tako kot si v avtomatu izberemo želeno pijačo! To je zagotovo resna razvojna linija, pri kateri je sicer še veliko neznank, od avtorskih pravic naprej,« pravi sogovornik, ki potrjuje, da je sistem slovenskih javnih knjižnic sicer dobro razvit. »Knjižni trg pri nas se je zlasti zaradi povečanja števila ljudi s srednješolsko izobrazbo v zadnjih 30 letih razširil, zato se je povečalo tudi število knjižničnih izposoj, medtem ko podatkov o prodaji knjig – podobno velja za večino EU – pravzaprav ni. Iz podatkov, zbranih na območju EU, je mogoče potegniti vzporednico med razvitostjo knjižnične mreže in številom bralcev – bolj ko je razvita, več je bralcev –, ne pa tudi med razvito knjižnično mrežo in prodajo knjig. Slovenija je tipičen primer države, ki ima bistveno boljšo dostopnost do knjige prek knjižnične mreže. Nasploh je v EU tako, da imajo manjše države bolj razvito knjižnično mrežo, medtem ko se velike države naslanjajo na knjigarniško prodajo, kar je seveda logično, saj so knjige na večjih trgih načeloma cenejše.«