Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2007 je v zadnjem desetletju pod pragom tveganja revščine živelo 12 do 14% prebivalcev Slovenije. Če v dohodek ne bi šteli družinskih in socialnih prejemkov, bi bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 25%. V lanskem letu je prag revščine znašal 495 evrov. Verjetno se marsikdo tudi sprašuje, kako s takšnimi prejemki sploh ljudje preživijo. Kmečko upokojen sokrajan mi je pred dnevi, pred tedni pokazal svoje obvestilo o nakazilu pokojnine. Gre za tako imenovano kmečko pokojnino. V mesecu februarju je dobil nakazano vsega skupaj 187,43 evrov, pa mislim do poračuna približno, na pamet rečem, 8 evrov. Človek je leta in leta trdo delal na svoji kmetiji, preživljal sebe in družino in to v obdobju, ko so bile cene kmetijskih pridelkov izredno nizke, ko je bila tako imenovan obvezna oddaja, ko je bilo za preživetje garati dobesedno cele dneve in vse dni v letu, v večini primerov na hribovitih za obdelavo izredno težavnih kmetijah. Danes pa njegova pokojnina znaša celih 9 evrov več kot državna pokojnina. Potem pa slišimo razne uradnike, ki to dejstvo opravičuje s tem, da imajo ti prejemniki pokojnin še drugo premoženje. Vsak, ki logično razmišlja bo vedel, da je pri ljudeh, ki so imeli majhne dohodke, zelo majhna verjetnost, da so si ustvarili veliko premoženje. Problem je tudi v tem, da kmetje, ki so plačevali prispevke iz prostovoljnega vključevanja v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zoži obseg pravic za več kot polovico zavarovalne dobe, nimajo dodatnih pravic iz naslova socialnih transferjev in pokojninsko invalidskega zavarovanja. Če se spomnimo v lanskem letu, ko smo v tem zboru obravnavali ta draginjski dodatek, smo ga imenovali za nekatere kategorije upokojencev, še tam se je bilo dobesedno težko izboriti za ta draginjski dodatek tudi za te kategorije.