Toda v samem ministrstvu je Kacin napravil čistko, kakšne še ni doživela nobena vojska v demokratični državi. Kacinova čistka še najbolj spominja na zloglasno Stalinovo čistko nad generali in oficirji Rdeče armade leta 1938, ki se je začela z likvidacijo maršala Tuhačevskega. Seveda so zato Rusi po Hitlerjevem napadu leta 1941 na Rusijo plačali strahovito ceno. Kacin je v letu zamenjal skoraj vse direktorje uprav ministrstva in skoraj vse poveljnike pokrajin, če omenimo samo najpomembnejše odstavitve. Čistka poteka po principu "kdor se mi ne prilizuje, ta je proti meni". Značilen je primer Alojza Štajnerja, poveljnika zahodno štajerske pokrajine s sedežem v Mariboru, ki je po ocenah inšpektorata ministrstva za obrambo veljal za najboljšega poveljnika v Sloveniji. Štajner je prosil Kacina, naj ga ne prestavi v Ljubljano, ker ima bolnega sina. Tega Kacin ni upošteval in je Štajnerja kljub temu prestavil v Ljubljano. Sedaj se mora Štajner vsak dan voziti iz Maribora v Ljubljano, pri čemer samo za vožnjo vsak dan izgubi štiri ure. Od prešnje strukture je ostal samo še načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnik Albin Gutman, ki je med vojno leta 1991 v bitki pri Medvedjeku dokazal da je odličen strateg. Na obisku v Ameriki je Kacina spremljal državni sekretar Šuligoj, ne pa načelnik generalšđtaba Gutman, kar so mnogi razumeli, kot zlovešče znamenje, da bo Kacin kmalu odstavil še Gutmana. Posledice čistk so grozovite. Ker bi nas lahko kdo obtožil, da izdajamo državne skrivnosti nekaterih bolj občutljivih podatkov, žal ne moremo objaviti. Končno bi njihova objava lahko škodovala nacionalni varnosti Slovenije. Toda poznavalcu veliko pove podatek, da so poveljniki dobili ukaz(!), da morajo govoriti, da je bojna pripravljenost enot dobra, kar spominja na čase JLA. Tudi vojaki morajo varčevati z elektriko, kot nekoč v JLA. Nekateri strokovnjaki že ocenjujejo, da Slovenska vojska postaja pomožna policija s tanki. Vrhovni poveljnik, predsednik Kučan pa molči, on že ve zakaj.