Na tako krhkih temeljih, kot je slovenski klubski hokej v tem trenutku, že dolgo ni bil. Največji pesimisti namreč le še čakajo, da bo hokejski pisker na lepem počil, v kar realno sicer (še) ne gre verjeti, vendar to nikakor ne zmanjšuje celotnega problema. Ta je v obeh najmočnejših kolektivih, še posebej pa v Olimpiji, v pisarnah. Če je Matjaž Sekelj že vrsto let alfa in omega ljubljanskega kluba, poleg tega pa rekorder na tem področju po številu funkcij, saj opravlja še direktorsko v reprezentanci in podpredsedniško v ligi EBEL, je skrajni čas, da si omisli pomočnike in svetovalce. Ker plače tako kot v preteklosti tudi letos zamujajo, pri čemer najbolj nadrsajo slovenski hokejisti, ki igrajo za kikiriki, je končnico v Tivoliju ob vseh ostalih težavah nemogoče pričakovati.