Muzej so zgradili s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Ustanove Avgusta Delavca, ki je namenjena zbiranju sredstev za muzej. Vrednost investicije za izgradnjo prve faze skupaj z opremo je bila 3,2 milijona evrov. Zbiranju sredstev se je pridružila tudi večina planinskih društev v okviru Planinske zveze Slovenije, ki so prispevala po tri evre na člana. Cilji muzeja so usmerjeni v zbiranje gradiva in popisovanje dogodkov, izobraževanje mladih, zaradi česar bodo v okolici muzeja še uredili za dodatne aktivnosti. Tako Eržen kot župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav verjameta, da bo muzej na leto privabil okoli 30.000 obiskovalcev in s tem postal pomemben del turistične ponudbe v Mojstrani, ki je v času Jugoslavije že imela sloves turističnega kraja. Muzej se razprostira na 1200 m2 površin, ki so v mansardi namenjene stalni razstavi, v pritličju projekcijski dvorani, informacijski točki Triglavskega narodnega parka, klubski sobi, recepciji s prodajalno spominkov in poslovnim prostorom, v kleti pa občasnim razstavam, knjižnici in prostorom za pedagoške delavnice in depoje. Na stalni razstavi je predstavljenih več kot 450 eksponatov, zbrali pa so jih okoli dva tisoč. Z njimi so se poskušali približati starejši generaciji, z vključitvijo informacijske tehnologije pa mlajši, in tako narediti kompromis za obiskovalce vseh starosti. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot sto sodelujočih iz dvajsetih javnih zavodov in društev. Strukturo muzejske poti so zasnovali kot vzpon na goro: vsebine so predstavljene v enajstih vsebinskih sklopih, v katerih se obiskovalci lahko spoznajo z zgodovino, nevarnostmi in radostmi obiskovanja gora in ekstremnega alpinizma. Obiskovalec se lahko udeležuje različnih iger, kjer tekmuje ali poskuša osvojiti različne vsebine, ki so vezane na planinarjenje. Aktivnosti se nagrajujejo z zbiranjem žigov na poti do vrha.