Bolj srboriti so v domžalskem Športnem parku: »Propad Olimpije se ni zgodil zaradi nas, igralci, ki bi sicer najbrž igrali zanjo, pa so bili na voljo vsem. Niso sami od sebe prišli k nam. Morali smo jih povabiti, prepričati, jim predstaviti filozofijo, ki so ji zaupali. To bi lahko naredil Maribor, Gorica ali pa Celjani, ki so bili včasih pred nami. Tradicija je relativna stvar. Če se bomo spet pogovarjali čez deset let, pa bomo mi medtem osvojili še pet naslovov prvaka, bo pogled nanjo drugačen. Za seboj imamo 90-letno zgodovino, Domžale so eno prvih območij pri nas, kjer se je začel igrati nogomet. Bili smo sicer grdi raček te scene, tako v Jugoslaviji kot kasneje v Sloveniji. To je dokaz, da nikoli nismo bili na državnih jaslih. Klubi s tradicijo so bili politični, policijski, vojaški, državni. Mi nimamo nobenega državnega pokrovitelja,« je povedal Oražem. Domžalskih klubov se tranzicijske tegobe niso kaj dosti dotaknile, ker sta bila vajena preživetja z lastnimi sredstvi. Helios je že 27 let zvest domžalski košarki, s prihodom Slavinca, ki je bil nekoč odličen košarkar, se je ta vez še utrdila. Oražem pa je s sodelavci zbral skorajda 30 pokroviteljev iz Domžal in okolice, ki klubu s prispevki, ki ne presegajo 2000 evrov na mesec, omogočajo nemoteno delovanje, čeprav (še) nima generalnega sponzorja.