Delovni dan se je začel zgodaj: od četrte do šeste zjutraj, odvisno od letnega časa. Luči so po mestu pogasili od sedme do devete zvečer. Po tej uri so zaklenili mestna vrata in od prebivalcev je oblast pričakovala, da ležejo k počitku. V pritličju mestne hiše je bila delavnica z oknom na ulico. V prvem nadstropju so bili bivalni prostori: kuhinja z odprtim ognjiščem, lesenimi klopmi ob stenah, mizo ter stoli. V večji sobi je bila postelja in skrinja. Otroci so spali v manjši sobi. V drugem nadstropju je bilo skladišče, tam so spali tudi vajenci in služinčad. Prali so na dvorišču. Velika pridobitev je bil lasten vodnjak, sicer so vodo nosili iz mestnega vodnjaka. Umivali so se v javnih kopališčih. Veselili so se mestnih sejmov, saj je bilo tam kaj videti: od potujočih zabavljačev do trgovcev, ki so na stojnicah ponujali zanimive reči. Sreča za meščanskega fantiča je bila, če so mu kupili svinčene vojake, obroč ali boben, deklica se je razveselila punčke z obleko. Dečki so se šolali v meščanski šoli, potem so opravili večletno vajeniško dobo v domači delavnici ali pri mojstru iz drugega mesta. Kasneje je najstarejši sin nasledil družinsko obrt. Dekleta so doma vzgajali za bodoče matere in gospodinje.