Velikokrat smo, zaradi časovne stiske in manj primernih vremenskih razmer, jeseni priča obdelavi negodnih tal, ki jih je potem za setev izredno težko pripraviti. Posebej so za predsetveno obdelavo občutljiva težja ilovnata ali glinasta tla. Pri teh je čas, ko so godna za obdelavo, izredno kratek. Zelo težko jih je pripraviti, če so premokra ali presuha. Pri obdelavi prevlažnih težkih tal za jesensko setev ozimnih žit veliko semena ostane na površini, običajno je slabo pokrito z zemljo, ker finega sloja za pokrivanje semena ne uspemo pripraviti. Pri predsetveni obdelavi mokrih, težkih tal zaradi večjega števila prehodov za pripravo setvenice tla še dodatno stlačimo, rastline se težje ukoreninijo, pogoji za rast niso ugodni. Če setev opravljamo takoj po spravilu in opravljenem oranju, ni časa, da bi se tla pred setvijo naravno sesedla in je možnost, da po sesedanju setvenega sloja nekaj plitveje posejanega semena ostane na površini. Te rastline razvijejo razrastišče nad površino zemlje in v hladnejših zimah brez snega zmrznejo. Rastline, ki se razvijejo iz zrn, ki so pri setvi ostala na površju, pogosto razvijejo tudi slab koreninski sistem, ki ne omogoča dobre oskrbe z vodo in hranili iz tal. V primeru, da posevek ni pokrit s snežno odejo zaradi površinskega zmrzovanja in odmrzovanja tal, se koreninice trgajo in se posevek izsuši. Zato je veliko pozornosti potrebno posvetiti dobri pokritosti semena, posebej pri poznejših setvah. Če je zaradi slabše predsetvene priprave tal ostalo kaj semena na površini, je potrebno s klinastimi branami zrnje dodatno zadelati v tla. Slabšo pripravo tal za setev je potrebno upoštevati tudi pri količini semena za setev. Nižje semenske norme, ki smo jih priporočali za setev ozimnih žit v zadnjih letih, lahko uporabljate tudi letos, če so tla primerno pripravljena za setev in omogočajo optimalne pogoje za vznik vsakemu semenu.