odpira pred njim skoraj brezmejno področje, mu z zaupanjem izroča vabilo evangeljske prilike: ’Pojdite tudi vi v vinograd’ (Mt 20,4)”. Mislim, da je “sklepni kamen” prav izraz “tudi”: skupna zavzetost laikov in posvečenih, ki so klicani, da skupaj delujejo v gradnji Božjega kraljestva. Med več kot 160 tedniki, včlanjenimi v Fisc (Italijanska zveza katoliških tednikov), je vedno več takih, ki jih vodi urednik-laik. Rad poudarim, da so v zadnjih mesecih prav številni duhovniki vztrajali pri tem, da bi Voce Isontina imela laičnega urednika: to je najpomembnejši znak tega, da je tudi Cerkev sposobna ovrednotiti različne strokovnosti, vsakdo je namreč prejel svoje darove. Mauro Ungaro in beneški patriarh, kard. Angelo Scola Vsak nov urednik prinese s sabo kaj novega. Kakšen misliš, da bo sposobnostjo časnika se zakore- Od predhodnikov sem nadalje tvoj pečat tedniku Voce Isonniniti na ozemlju. To je ob- prejel odgovornost, ki je značiltina? močje, na katero ne smemo gle- na za tiste, ki delajo pri katoliško dati zgolj z zemljepisnega zorne- naravnanih državnih in škofij- Na novosti ne smemo gledati ga kota, temveč z zgodovinske- skih medijih: nikdar se ustaviti kot na prelom s preteklostjo, ga, kulturnega, jezikovnega itd. pri pripovedovanju dejstev, ampak kot na nujno prilavidika. Ko govorimo o ozemlju, kakršna so na videz, kar še naj- gajanje spremembam časa: v več govorimo v prvi vrsti o ljudeh, bolj ustreza času, kakršen je naš; primerih gre za to, da ponovno ki na njem živijo in ga gradijo, o v njem - pravi beneški patriarh, sprožim tematike in poti, ki so pripadnikih sedanjega rodu in kard. Angelo Scola - “pogosto jih že odprli moji predhodniki. generacijah, ki so živele pred nji- predstavljajo glavno napako Želel bi, da bi Voce Isontina pomi. Za vsak časnik predstavlja medijev demagoška ustrežljivo- stala vedno bolj “agora’”, trg ozemlje ne le to, o čemer sam st, ko se pripoveduje o tem, kar “globalne vasi”, kjer se srečujejo piše, ampak zlasti ljudi, ki jim je množica želi slišati, oziroma in soočajo različna mnenja in glasovi. namenjen: to so bralci, na- muhe zakulisarstva”. Smer je ta: kar štirje od petih “Teritorialnost”, ki predstavlja slovljenci sporočil, ki jih časnik katoliških tednikov naše bogastvo krajevnega tednika, pa pošilja. dežele imajo sedaj - s tabo - se ne sme spremeniti v zaprtost Voce Isontina, ki se je rodila na laičnega urednika. Kako raz- in oviro: Goriška vsekakor ostaja željo nadškofa Pangrazia med biraš ta znamenja časa? prvenstvena oporna točka, toda Drugim vatikanskim cerkvenim zborom, je znala biti sredstvo To bi rad tolmačil kot neizbežno njen pogled mora biti sposoben nove zavzetosti v pričevanju, v pot, katere korenine moramo zreti proti bolj oddaljenim katero je bila in je Cerkev iskati v dokumentih Drugega ciljem. To, kar se dogaja v tem (“Božje ljudstvo, ki hodi”, kot so vatikanskega ekumenskega zbo- trenutku na drugem koncu plajo na čudovit način označili ra. V teh dneh mi je spet prišel v neta, neizogibno vpliva na naše očetje na koncilu) klicana v tej roke govor, ki ga je papež Pavel vsakdanje življenje: iz tega mora dobi svoje tisočletne zgodovine. VI. 15. oktobra 1967 naslovil de- izhajati pozornost - prek nekaResnično očarljiv izziv v legatom v baziliki sv. Petra ob terih privilegiranih sredstev srečanju z “vsemi ljudmi dobre tretjem svetovnem kongresu družbenega obveščanja, kakršna volje”; v svojem malem je naš apostolata laikov: “Cerkev torej so npr. misijonske agencije - do tednik vedno skušal biti del tega gleda na laika ne le kot na ver- mednarodnih stvarnosti, tako srečanja. nika, ampak kot na apostola. Ko da dajemo resnično glas tistim,