Potem ko smo bili nekajkrat na romanju, se pred bližnjim prazničnim dnevom spomina na mrtve zaustavimo ob tistem, kar je ta pomenil našim prednikom, ki so ga imenovali Vsi sveti. »Ker je praznik vseh svetnikov (1. novembra) posvečen spominu naših dragih rajnikov, se na kratko pomudimo pri njem. Na ta dan se oblečejo v črno obleko in se kakor povsod drugod mudijo večinoma na pokopališču. Grobove lepo okrase s cvetjem, prižgo sveče in kleče molijo za večni mir svojih pokojnikov. Obrazi vseh izražajo resno svečanost in tiho žalost. Gostiln se tega dne izognejo popolnoma. Iz pokopališča gredo naravnost domov, kjer opravijo vsakdanje večerno delo v kuhinji in pri živini. Nato se vsa družina zbere v hiši in kleče glasno moli vse tri dele rožnega venca za 'duše v vicah'. Naslednje jutro, to je 'Vernih duš dan', vstanejo takoj, ko zaslišijo jutranjico zvoniti, in zopet kleče molijo vse tri dele rožnega venca. Potem šele gre gospodinja kuhat zajutrek, ostali pa po svojih jutranjih opravilih. Nato gredo k maši in potem zopet na pokopališče, kjer nanovo dolgo molijo na grobovih. 'Vernih duš dan' smatrajo za sopraznik ter se vzdrže vseh poljskih in drugih težjih del.«