Naš sogovornik izvaja klasično švedsko masažo, ki obsega gladenje, gnetenje, vibracijo, trenje in vtiranje. Švedska pomeni, da se razlikuje od tako imenovanih zahodnih, klasičnih masaž. Ime je dobila po Švedu, profesorju in zdravniku Pehru Henriku Linku, ki jo je najprej uporabljal kot metodo za sproščanje mišic in je dopolnjevala orodno gimnastiko. Bistvo masaže je to, da pri človeku sprosti mišice in pripravi telo do tega, da se sprosti. »Če se človek ne bo znal sprostiti sam in ugotoviti, kje so tiste točke, ki jih je treba sprostiti, bo redno potreboval masažo oziroma se tisti deli telesa sami od sebe ne bodo sprostili,« pripoveduje naš sogovornik. Ko je končal tečaj v Sloveniji, je iskal možnosti za nadaljevanje šolanja. Najboljšo možnost zase je našel v Švici, kamor zdaj redno odhaja vsak vikend in kjer ponujajo izobraževanje, ki mu najbolj ustreza.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
sogovornik sogovornik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
izvaja izvajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
klasično klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
švedsko švedski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
masažo masaža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
obsega obsegati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
gladenje gladenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
gnetenje gnetenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
vibracijo vibracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
trenje trenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
vtiranje vtiranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Švedska Švedska samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razlikuje razlikovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
od od predlog; rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
imenovanih imenovan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
zahodnih zahoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
klasičnih klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
masaž masaža samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Ime ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dobila dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
po po predlog; mestnik
Švedu Šved samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
profesorju profesor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
in in priredni veznik
zdravniku zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Pehru Peher samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Henriku Henrik samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Linku link samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najprej najprej splošni prislov; presežnik
uporabljal uporabljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
kot kot podredni veznik
metodo metoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
sproščanje sproščanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
mišic mišica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dopolnjevala dopolnjevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
orodno oroden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
gimnastiko gimnastika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Bistvo bistvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
masaže masaža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
pri pri predlog; mestnik
človeku človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
sprosti sprostiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mišice mišica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
pripravi pripraviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
do do predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sprosti sprostiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
znal znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
sprostiti sprostiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
ugotoviti ugotoviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tiste tisti kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
točke točka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
sprostiti sprostiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
redno redno splošni prislov; nedoločena stopnja
potreboval potrebovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
masažo masaža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
oziroma oziroma priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
deli deliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
telesa telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
sebe se povratni zaimek; rodilnik
ne ne členek
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
sprostili sprostiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
pripoveduje pripovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
sogovornik sogovornik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
končal končati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
tečaj tečaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
Sloveniji Slovenija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
iskal iskati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
možnosti možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
nadaljevanje nadaljevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
šolanja šolanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Najboljšo dober splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, tožilnik
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zase zase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
našel najti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
Švici Švica samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kamor kamor podredni veznik
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
redno redno splošni prislov; nedoločena stopnja
odhaja odhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
vikend vikend samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
kjer kjer podredni veznik
ponujajo ponujati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
izobraževanje izobraževanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
ustreza ustrezati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Revije
naslov: Vzajemna
avtor: neznani novinar