Brez kakovosti zaklane živali ni kakovostnega mesa in izdelka - to je bila temeljna ugotovitev vseh strokovnjakov na seminarju. V EU so z ocenjevanjem klavnih polovic goveda in prašičev (masa, odstotek mesa in loja) začeli zato, da bi dosegli tržno prepoznavnost. To smo prevzeli tudi v Sloveniji, in sicer za govedo leta 1994, za prašiče pa 1996, tako da je naša primerjava z Evropo glede pravilnika ocenjevanja klavne kakovosti dobra. Teoretično smo pri ocenjevanju usklajeni z EU, v praksi pa ne. Temeljna razlika je namreč v tem, da v Sloveniji v vseh klavnicah še ne ocenjujejo klavne kakovosti. Da je temu tako, sta potrdila Silvester Žgur in Milena Kovač z BF, saj v Sloveniji ocenjujejo tople klavne polovice goveda v 34 klavnicah, tople klavne polovice prašičev pa le v enajstih. Pravilnik o klanju goveda po kakovosti in s tem tudi plačevanja je bil sprejet z velikim odporom. Strokovnjaki z BF so spremljali ocenjevaje v sedmih klavnicah od julija 1994 do junija 1998 in tako obdelali podatke za 147.888 klavnih polovic. V kategoriji mladih bikov (78.907 klavnih polovic) je bilo po konformaciji v razred E uvrščenih 6,3 odstotka, v U pa kar 47,9 odstotka. Ker je kakovost pogojena tudi z zamaščenostjo trupa, moramo povedati, da je bilo največ (80,8 odstotka) mladih bikov uvrščenih v tretji razred, v prvi pa le 0,5 odstotka. Ti podatki torej kažejo, da je kakovost mladih bikov dobra, vendar je v najboljšem plačilnem razredu še vedno premalo živali. Do težav prihaja največkrat pri telicah, ki v klavnice še vedno prihajajo pretežke in s tem tudi prezamaščene. Tako so glede na konformacijo najpogosteje (ocenjenih je 28.000 telic) uvrščene v R-razred (45,3 odstotka), pri zamaščenosti pa največ v tretji razred (64,7 odstotka), nato pa v četrti razred (24,5 odstotka).