Danes dobro organiziranega kriminala ne simbolizira več le siciljanska mafija, saj so svet preplavile zločinske tolpe iz najrazličnejših držav. Kljub vsemu so zavestno ali ne vse prevzele način delovanja, ki ga je že pred stoletji ustoličila sicilijanska mafija. Kjer je denar, tam je tudi kriminal. In tako je povsem razumljivo, da je organizirani kriminal veliko pred vsemi multinacionalnimi družbami zaslutil, kako velik dobiček se skriva na razvitem zahodu in kakšna zakladnica je Evropska unija. Denar je bilo treba le pobrati. In mafija ga je pobrala. Zločinske skupine iz vsega sveta so se povezale in začele poslovati na novem, enotnem trgu. Pravzaprav so bile tudi prve, ki so se začele obnašati kot novi Evropejci, čeprav jih veliko sploh ni bilo evropskih niti po svojem nastanku niti po nacionalni pripadnosti. Med seboj so se povezovali tako, kot je bilo najbolj donosno. Narkomafije iz Kolumbije, Bolivije in Peruja so začele sodelovati z mafijama iz Italije in Francije.Ti dve sta se povezali z mafijama Rusije in Poljske, slednji pa sta neodvisni druga od druge navezali stike z narkomafijami iz Latinske Amerike. Krog je bil sklenjen. Danes se mafija ukvarja z vsem, kar prinaša dobiček, svojo pot do denarja pa si praviloma utre z nasiljem. V Veliki Britaniji so izjemno močni nasilni jamajški "jardiji", ki svoja pravila igre vsiljujejo kar s puškami, ruskimi kalašnikovkami, ki jih dobivajo od svojih ruskih partnerjev. Evropski trg seksa z mladimi dekleti zalagajo madžarske, poljske in ruske tolpe, ki med drugim tihotapijo tudi otroke. Glavni izvozniki videofilmov s pornografsko-sadistično in pedofilsko vsebino na evropski trg so organizirane zločinske skupine iz ZDA, nemški trgovci pa raje sklepajo posle s kitajskimi triadami, ki snemajo filme s pedofilsko tematiko na Tajskem in v ŠriLanki. Zakaj si združena Evropa zatiska oči pred tako razvejanim organiziranim kriminalom, ki kar bode v oči? Zato ker nihče noče tvegati in se s preveliko vnemo lotiti njenega izkoreninjanja, saj bi moral za uspeh močno poseči v zakonodajo in okrniti tudi osebne svoboščine. Ali so jih pošteni državljani pripravljeni žrtvovati v zameno za zakonsko zaščito in varnost? Verjetno ne, ali kot pravi neki pravnik iz Strasbourga: "Država brez kriminala je država brez svobode."