Masaža izhaja iz stare kitajske civilizacije in se uporablja že več kot štiri tisočletja. Živahnejši razvoj balneologije in balneoterapije se začenja v srednji Evropi v sedemnajstem stoletju, ko so za lajšanje bolečin že uporabljali številne naravne vire. V tem obdobju se pojavljajo tudi prve organizirane zdravstvene službe tudi v naših zdraviliščih, o čemer so na voljo pisani dokazi.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Masaža masaža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
izhaja izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
stare star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
kitajske kitajski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
civilizacije civilizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
uporablja uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
že že členek
več več splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
štiri štirje glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
tisočletja tisočletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Živahnejši živahen splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
razvoj razvoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
balneologije balneologija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
balneoterapije balneoterapija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
začenja začenjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
srednji srednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
Evropi Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
sedemnajstem sedemnajsti vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, mestnik
stoletju stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
lajšanje lajšanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
bolečin bolečina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
že že členek
uporabljali uporabljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
številne številen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
naravne naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
vire vir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
V v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
obdobju obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pojavljajo pojavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
prve prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, rodilnik
organizirane organiziran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
zdravstvene zdravstven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
službe služba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, množina, mestnik, množina svojine
zdraviliščih zdravilišče samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
o o predlog; mestnik
čemer kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
voljo volja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pisani pisan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
dokazi dokaz samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Kmečki glas
avtor: neznani novinar