In potem so ponovno udarili z infotom, da so T celo večje, kot so bile v srednjeveškem toplem obdobju. Prvo se lahko vprašamo, da kako so tako prepričani, saj Vikingi niso poznali termometra. To naj bi ugotovili iz debeline letnic dreves se da sklepat n T in vlago … Ja zelo natančna metoda. Koliko se laho zgreši? Samo zakaj potem, če je res tako toplo, ne raste vinska trta v Skandinaviji, kot je to bilo v srednjem veku? Kislo grozdje nam prodajajo, kislo, zelo kislo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
In in priredni veznik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ponovno ponovno splošni prislov; nedoločena stopnja
udarili udariti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
infotom infot samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
T T samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
celo celo členek
večje velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
v v predlog; mestnik
srednjeveškem srednjeveški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
toplem topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
obdobju obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Prvo prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
vprašamo vprašati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
prepričani prepričan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
saj saj priredni veznik
Vikingi Viking samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
poznali poznati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
termometra termometer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ugotovili ugotoviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
iz iz predlog; rodilnik
debeline debelina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
letnic letnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
dreves drevo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sklepat sklepati glavni glagol; nedovršni, namenilnik
n n samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
T T samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
vlago vlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Ja ja členek
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
natančna natančen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
metoda metoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
laho laho splošni prislov; nedoločena stopnja
zgreši zgrešiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Samo samo členek
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
toplo topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
raste rasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vinska vinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
trta trta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
Skandinaviji Skandinavija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
v v predlog; mestnik
srednjem srednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
veku vek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Kislo kislo splošni prislov; nedoločena stopnja
grozdje grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
prodajajo prodajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kislo kislo splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
kislo kislo splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: rtvslo.si
leto nastanka: 2011
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor