Zlagal bi se, če bi trdil, da formula 1 zame ni 'kislo grozdje' in mladostniški sen, ki sem ga že davno nehal sanjati. Frustrirajoče dejstvo, da mi je kraljica avtomobilskega športa bila in bo za vedno nedosegljiva, sem vedno uporabljal kot intimen izgovor za neusmiljeno udrihanje po Ecclestonovem cirkusu, ki resnici na ljubo, v zadnjih letih, morda celo desetletju, vedno manj deluje po športnih in vedno bolj po poslovno-promocijskih načelih. Da pa je formula 1 še vedno največji športni spektakel na svetu, je dokazala zadnja letošnja dirka v Braziliji. Filmski razplet, ki je dvignil na noge večstomilijonsko publiko po vsem svetu, je bil v posmeh Bernijevi kuhinji, Maxovi avtoritativni in okosteneli FII, nešportnim rdečim Italijanom in še marsikomu, ki pridno podstavlja svoj lonček pod vodnjak 'špricajočega' denarja, ki ne bo usahnil tudi ob obetajoči se svetovni recesiji.