Na mladih svet stoji, pravi star pregovor, in v primeru Arsenala resnično drži. Da imajo topničarji eno najboljših nogometnih šol, se ve že nekaj let, vsaj toliko časa, odkar na trenerski klopi sedi stari maček Arsene Wenger. In da ima Francoz resnično izreden nos za nadarjene igralce, se je še enkrat potrdilo na tekmi tretjega kroga ligaškega pokala proti Sheffield Unitedu. Londončani so na svojem štadionu klub iz druge lige premagali s 6:0, čeprav je obračun v prvem moštvu začelo kar sedem najstnikov, povprečna starost enajstih nogometašev na igrišču pa je bila le 19 let. Arsenal v ogenj še nikoli v svoji zgodovini ni poslal mlajše zasedbe, v kateri je izstopal predvsem mehiški čudežni deček Carlos Vela. Devetnajstletnika je klub s štadiona Emirates kupil že pred tremi leti, toda zaradi težav s pridobivanjem delovnega vizuma je zadnji dve leti kot posojen igral v Španiji. Pred sezono 2008/09 so mu oblasti vendarle prižgale zeleno luč in Vela je debitiral na najboljši možni način - na svoji prvi tekmi v članskem moštvu je zabil kar tri gole. »Carlos je nogometaš, ki ima vse, kar potrebuje vrhunski napadalec. Je miren pred golom, kirurško natančen in hiter kot kobra, ko se mu ponudi priložnost za zadetek. Je preprosto izreden,« navdušenja nad Velo ne skriva Wenger. Leta 1989 v Cancunu rojeni Carlos Alberto Vela Garrido je nase prvič resneje opozoril pred tremi leti na svetovnem prvenstvu nogometašev do 17 let. Mehičani so takrat svetovni javnosti predstavili sanjski dvojec Giovani Dos Santos–Vela, ki je visoka pričakovanja uresničil in svojo reprezentanco pripeljal do naslova svetovnega prvaka. V finalu proti prvemu favoritu Braziliji (tedaj je igro slednje vodil Anderson, danes nogometaš Manchester Uniteda) so Mehičani slavili kar s 3:0, Vela pa je s petimi zadetki postal tudi najboljši strelec tekmovanja v Peruju. Kmalu zatem je na njegova vrata potrkal Arsenal, Guadalajari ponudil 2,5 milijona funtov in mladenič seveda ni dolgo omahoval. »Arsenal sem izbral, ker ponuja veliko priložnosti mladim nogometašev, pri tem pa je tudi zelo uspešen. Wenger ve, kaj hoče, hkrati pa ima tudi dobro žilico za delo z najstniki, kar je seveda izredno pomembno,« trenerju na dušo piha Vela, v mladosti tudi nadarjen košarkar, ki prihaja iz z nogometom povsem okužene družine. Njegov oče je kariero preživel med prvo in drugo mehiško ligo, za žogo pa se podijo tudi njegovi trije bratje. »K sreči moja mama obožuje nogomet, v nasprotnem primeru bi bilo njeno življenje resnično grozno. Brcanju žoge je predana, in ko sem bil še rosno mlad, me je redno vodila na nogometne tekme,« z nasmeškom na obrazu razlaga Vela, ki so mu v rodni domovini že nadeli vzdevek novi Hugo Sanchez, toda nadarjeni nogometaš odgovarja: »Da ne bo pomote: občudujem Huga Sancheza, bil je enkraten napadalec. Ne bi bil rad nespoštljiv, toda nočem biti novi Hugo Sanchez. Rad bi seveda pustil enake sledi kot on, toda vedno bom zgolj in samo Carlos Vela.«