Beluš je namreč izredno hvaležna vrtnina, s katero bi lahko kmetije marsikje po Sloveniji in še posebej v Savinjski dolini dopolnile obstoječo dejavnost in si z njo povečale zaslužek, je poudarila poudarja Štefanija Kos Zidar . Cena kilograma belušev se namreč v evropskih državah giblje od 3 do 5 evrov, na celjski tržnici pa stane kilogram belih belušev 1100 tolarjev. Prav Savinjska dolina je za urejanje novih nasadov primerna tudi zato, ker postaja pridelava hmelja zaradi padanja njegove cene na svetovnem trgu za kmete vse manj zanimiva. Pridelava je precej preprosta, pridelek pa se strnjeno obere med 20. aprilom in prvimi dnevi junija. Vrtnina torej ne zahteva veliko dela, prodaja pridelka pa lahko prinese kar lep zaslužek.Vse več gostiln, hotelov in drugih gostinskih obratov ponuja na svojih jedilnikih beluše kot specialiteto, ki ima tudi zdravilne učinke. Po navedbah magistra farmacije Borisa Jagodiča vsebujejo beluši veliko bogastvo vitamina A, ki koristi boljšemu delovanju sluznic, dobremu vidu in kot varovalo vsem telesnim celicam, v njih je velika količina B kompleksa, ki blagodejno vpliva na živce, kožo in uravnava celotno presnovo telesa, beluši vsebujejo veliko folne ali listne kisline, ki je pomembna za nastajanje krvnih telesc in hormonov, v njih je obilica rudninskih soli in vitamina C. Ljudsko zdravilstvo priporoča uživanje čaja iz posušenih beluševih vršičkov, posušenih peteršiljevih korenin ter zlate rozge in gloga, čajna mešanica pa niža visok krvni pritisk, uravnava venske zastoje v nogah, odpravlja njihovo zateklost, pomaga tudi pri hujšanju in blaži kronična vnetja ledvic. Po navedbah mag. Jagodiča pa priporoča ljudska modrost uživanje belušev tudi pri pomanjkanju spolnega poželenja, pri nezmožnosti doživljanja orgazma in pri krepitvi moške spolne moči.Na Vrtnarski šoli v Celju so na 80 arih površin že pred sedmimi leti uredili nasad belušev, ki bodočim vrtnarjem služi kot učna postaja, kmetom iz tega območja, agronomom, kmetijskim svetovalcem in drugim strokovnim ljudem pa tudi kot raziskovalna vrtnarska postaja, ki jo podpira ministrstvo za kmetijstvo. Z njeno pomočjo in z organizacijo treh dnevov špargljev, ki vsako leto privabijo v Vrtnarsko šolo več zaiteresiranih ljudi, se vedenje o tej vrtnini in koristnosti njene pridelave povečuje. O tem priča tudi podatek, da je še pred sedmimi leti na Celjskem gojil beluše le Franc Kovač iz Arclina, potem, ko je nasad kot raziskovalno postajo uredila tudi Vrtnarska šola, pa so jih kot dopolnilno dejavnost začeli gojiti še na petih kmetijah.