Tako naj bi se vzporedno razvila kot posledica nastalih razmer še vrsta novih moških, ki so za samo 'resno' ljubezen ali pa nič. Seks za eno noč odpade, flirtanje jim je ceneno in razkazovanje tudi. Razumljivo. Jaz takšne moške poznam, a se vztrajno prepričujem, da niso taki. Še huje, hodim v lokale, kjer se zbirajo umetniki, in jim razkladam o svojih poslovnih problemih. Potem si mislim, kako hudobni so, ker me ne razumejo tako, kot bi jaz hotela. Še dobro, da me iz dobrote sploh poslušajo. Zaljubila sem se ponavadi v fante, ki morajo do konca napisati diplomo, ali pa se odpravljajo na dolgo pot okoli sveta, ali pa so preprosto predani nečemu, o čemer se mi ne sanja. Ali mi je celo odvratno, skupaj z njihovim razmetanim življenjskim slogom na čelu. Naivno je pričakovati, da se bom z njimi razumela ali da me bodo klicali ali se celo zaljubili vame bolj, kot bi to bilo primerno. Le zakaj bi se? Da bodo ugodili projektu moje nečimrnosti? Priznajmo si, da mnogokrat sami izberemo 'napačne' osebe in potem jadikujemo in tarnamo. Hej, postale smo svobodne, in to ni šala, mar ni vredno to ducata zavrnitev? Ne zamerite mi, a le kaj naj z najlepšimi in najboljšimi alpskimi smučmi počnemo v Parizu na Montmartru? Torej, če vas nekdo ne mara, ne pomeni, da so smuči slabe, da je smučanje brez zveze ali da so tisti, ki jim ni do smučanja, bedni. Enostavno odslalomirajte dalje. Veter vam bo bril v obraz, malce bo kepe v želodcu in oči bodo solzne, kolena mehka, tudi kakšna poškodba, ampak premikate se, stojite na svojih nogah. Zato se je in se je bilo vredno boriti. Ni nepravih moških. To je iluzija, ampak kakšna se kdaj tudi uresniči. S pravim moškim.