se zgodi, da šele na koncu kratke zgodbe pridemo do praga, ki bi vodil v pravo zgodbo. Pisatelj nas ni pretental, temveč nas je pripe ljal do vrat, ki jih moramo odpreti sami. Povabljeni smo, da poseli mo to odsotnost z lastno domišljijsko prisotnostjo. Domišljija nas začne nositi v obliko izkušnje, ki nas kliče onkraj poznanega, re sničnega in predvidljivega. S tem ko nas domiselno seznanja s kraji, kjer smo bili odsotni, širi in krepi našo prisotnost. To se pogosto čudežno zgodi, kadar obiščemo umetnostno galerijo. Umetnostne galerije so templji barv. Umetnost spomni na znameniti Keatsov rek: »V nič drugega nisem prepričan, le v svetost čustev srca in resnico domišljije.« Domišljija nas uči, da je odsotnost vse prej kot prazna. Prav tako poskuša tudi zrcaliti zapletenost duše. Da bi lahko delovala, družba vedno poskuša stvari omejiti na skupni imenovalec ali kodo. Politi ka, religija in družbene norme si običajno zatiskajo oči pred silovito zapletenostjo, ki biva pod površino vsakega človeškega srca. Polmračen in paradoksen svet duše je zaradi vseh praktičnih razlogov označen za odsotnega. Zunanji svet se s posameznikom spopada tako, da se najprej sooči s tem dejanjem odvzemanja. Za radi tega smo močno odvisni od domišljije, da ujame in nadomesti našo preganjano in ranjeno zapletenost, ki je prisiljena v odsotnost z družbenega površja. Domišljija je navdihnjena in neprevidna sve čenica, ki v nasprotju z vsemi željami vseh sistemov vztraja pri izva janju liturgije prisotnosti na pregnanih oltarjih odsotnosti. V tem smislu je domišljija zvesta in gostoljubna do vsega, kar živi v hiši srca. Pripravljena je raziskati vse prostore. Tukaj domišljija kaže pogum in milino. Najbolj očarljive in nepozabne literarne ose be niso svetniki ali previdne osebe, ki nikoli ničesar ne tvegajo. To so osebe, ki utelešajo veliko strast in nevarno protislovno energijo. Tako domišljija zrcali in izraža tisto stalno spremljevalno dimen zijo srca, ki po definiciji in ustroju ostaja trajno odsotna, namreč, podzavest. Odsotnost je izjemno močna tema in je tako močno prisotna ravno zato, ker tako ogromen del naše identitete leži izven dose ga v neznanem in v mnogočem nedoumljivem področju. Čeprav je