S partnerjem nestrpno pričakujeva naraščaj. Uredila sva že vse potrebno za prihod prvega otroka, imava pa tudi ljubkega, tri leta starega kastriranega mačka. Seznanjam ga s prihodom otroka, tako da mu pustim, da ovohava dojenčkovo omarico z oblačili in drugo opremo. Včasih se zavleče v dojenčkovo posteljico, rad tudi sede na previjalno mizico. Učim ga, da tam ne more biti, ponoči je doslej spal z nama na postelji in tudi od tega počasi odvajam, saj bo po prihodu otroka njegovo življenje bolj omejeno in ne bo več smel v spalnico. Kolegica, ki ima dva otroka, je svojo mačko pri prvem porodu oddala. Zdaj me je zelo prestrašila, menda lahko mački zaradi ljubosumja in zapostavljenosti dojenčka zadušijo ali ranijo. Vztraja, da mora najin maček od hiše še pred porodom, toda on je del družine in ne mislim se mu kar tako odpovedati, saj nikoli ni nasilen. Sama sem od malega rasla z mački in psi, moje sestre in brat tudi, in nikoli se nikomur ni nič zgodilo, zato sem prepričana, da je vse odvisno od odnosa do mačka. Ali se moram od poroda naprej z njim ukvarjati kako drugače, da se ne bo spremenil?