Ko sva s kolegom zaključevala redakcijo monografije Kostanjeviška jama, sem ugotovil, da imam veliko jamarskih akcijskih posnetkov in zelo malo drobnih lepih jamskih detajlov. Kapljica je torej prišla na vrsto med zadnjimi. Vsakokrat, ko se je odlepila od stropa v Kapniški dvorani, sem jo opazoval že med njenim padanjem. Žena je svetila z baterijo in ko je kapljica preletela snop svetlobe sredi dvorane, sem pritisnil sprožilec. Zaradi mojega reakcijskega časovnega zamika je zatem padala še tri do štiri metre. Potrebnih je bilo seveda več poskusov. Ko smo se časovno ujeli, se je ravno v trenutku, ko je kapljica padla na stalagmit, sprožila tudi bliskavica. Posledica je zapis trenutka, ko se kapljica razprši na tisoče še drobnejših kapljic. Posnetek sem v glavi načrtoval dve leti, vendar nisem imel primernega objektiva.