Z neba pa lahko poleg raznih živali in obarvanih dežnih kapelj pade še kaj drugega. Posebno mesto v zgodovini nenavadnega dežja ima »čudež iz Remiremonta«, ki se je zgodil maja 1907. V mestu Remiremont se je takrat razbesnela nevihta, sredi katere je začela padati toča. Lokalni opat Gueinot je med nevihto sedel v knjižnici in bral, ko ga je začela klicati njegova gospodinja. Ta je v roki držala neke predmete in šele ko si je opat nadel očala, je lahko razpoznal »čudež«. Gospodinja je imela v roki zrna toče, v katerih je bilo jasno videti podobo Device Marije. Opat Gueinot navaja, da čeprav so bila zrna toče majhna, so bili detajli na obleki in obrazi Marije zelo dobro izrisani. Opat kljub zahtevi gospodinje ni maral shraniti niti enega nenavadnega zrna, saj se mu je vse skupaj zdelo bogokletno. Devica Marija naj bi po opatovih predvidevanjih imela dosti važnejših opravkov kot pa klesati svojo sliko na zrna toče. A po tehtnem premisleku je opat Gueinot vendarle vzel nekaj zrn in jih stehtal. Njihova teža se je gibala med 170 in 200 grami. Kasneje je opat zbral pričevanja več kot 50 ljudi, ki so prav tako opazili sliko Device Marije na zrnih toče.