Na vrh Brane vodi samo ena označena pot, in to s severne strani. Vzponi z vseh ostalih strani so zanimivi le za alpiniste, ki so v vzhodni in zahodni steni potegnili vrsto plezalnih smeri. Eno the, Šijo Brane, je opisal že Andrej Stritar v Grintovcih. Naš cilj pa ne bo le Brana, pač pa tudi Kaptan. Nanj bomo priplezali po strmem grebenu naravnost od Studenca, kjer vodi steza na Kamniško sedlo. V nadaljevanju bomo stopili še na Brano. S Kaptana bomo nadaljevali čez planoto Blek na vrh Brane, v dolino pa bomo sestopili po označeni poti čez Kamniško sedlo. Manj prijeten del ture bo začetno plezanje po gladkih in vlažnih skalah do grebena, nadaljevanje po belem izpostavljenem razu in brezpotno potepanje po vršnih prostranih poljanah pa bo precej lepše. Turo že z grebena krasijo obširni razgledi, z vrha pa bomo imeli še lepši pogled na strmo zahodno ostenje sosednje Planjave, nasprotno piramido Mrzle gore, ostro Skuto in dolgo Logarsko dolino. Med plezanjem po grebenu se bomo občasno umikali v pobočja ob njem in se s tem izognili težjim in bolj krušljivim odsekom. Na posameznih delih poti bomo morali že kar krepko plezati, turo pa lahko vseeno zmorejo tudi neplezalci. Vrh bomo dosegli z nekaj športnega duha ter s kančkom poguma ob občasnih pogledih v globino, predvsem pa z ustreznim varovanjem. Zaradi težavnejših odsekov in izpostavljenosti priporočam spremstvo vodnika. Pot na vrh nas bo vodila skozi redko obiskani gorski svet, planince na poti proti sedlu pa bomo videli kot iz letala. Dan, ki si ga bomo izbrali za pot, naj bo zanesljiv, saj vodi edini lažji sestop v dolino čez vrh Brane, do koder pa je s Kaptana še cela ura hoje.