Poleg sodelovanja z Rdečim križem in drugimi dobrodelnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problemom mladih ljudi brez doma, je Diana nedavno prevzela tudi eno glavnih vlog pri opozarjanju na nevarnost protipehotnih min. Prav zaradi te kampanje si je nakopala mnogo kritik torijevskih poslancev, ki so trdili, da se je s tem vprašanjem preveč približala meji med humanitarnim in političnim, ki je predstavniki kraljevske družine nikoli ne smejo prestopiti. Toda z obiskom Angole v začetku leta in Bosne in Hercegovine je princesa "protipehotne mine" prinesla v sleherno britansko gospodinjstvo, hkrati pa sprožila izreden mednarodni odziv. Ameriški predsednik Clinton je na njeno pobudo začel ponovno proučevati ameriško politiko proizvajanja in uporabe protipehotnih min, nekaj, za kar so si različne kampanje prizadevale vrsto let. Kot je dejal Kofi Anan, generalni sekretar Organizacije združenih narodov, je bila Diana odlična "ambasadorka dobre volje", podobno se je tudi vidno presunjeni južnoafriški predsednik Mandela poklonil njenemu prispevku k odpravljanju posledic protikopenskih min v Angoli in izrazil obžalovanje, da je morala oditi "v tako kritičnem trenutku".