Iz kuhinje se desno odpirajo vrata v hišo ali spodnjo izbo, v katero puščajo svetlobo samo majhna drsna okna, zaščitena s križem. Bohkov kot, šivalni stroj, javorjeva miza z rezljanimi stoli, zibel, skrinja, umetelno oblikovan strop, kolovrat z motovilom in še mnoge dragocenosti, kot so svečniki, oljenke, staro posodje, kamniti možnarji, ročno delane steklenice ... govorijo o času, ki ima različne začetke. Medtem ko zaznamek na nosilnem tramu obuja leto 1755 in ponuja razlago za baročno podobo hiše, kamniti in ne opečnati oboki kleti in črne kuhinje namigujejo na 16. stoletje, celo zgodnje petnajsto. A predmeti ne izdajajo le časa, ampak opozarjajo tudi na bivanje, katerega del so bili. Lesene klopi, ki se stiskajo k stenam, so denimo znamenje, da so imeli do prvih let 20. stoletja na domačiji gostilno. »V njej so se ustavljali utrujeni popotniki, ki so se namenili po opravkih v mesto. Popili so žganje, vino ..., se preobuli.« Na njen kmečki značaj v šiji - nekdanjem prehodnem prostoru med hlevom in stanovanjskim delom hiše - nazorno opozarja zbirka domačega kmečkega orodja in orodja za obdelavo lesa kamna in lesa. »Greli se niso z lesom, ki bi ga nabrali v domačem gozdu, ampak z vejami, ki jih je nanosila bližnja Poljanska Sora.«