Bil sem z avtom tudi v Nefti, zadnji veliki oazi pred neskončnostjo peščenega oceana. Žal sem utegnil ostati tu le štiri ure. Na vso moč sem delal vkljub silni vročini, samo da bi ohranil na papirju doživetje tega sveta najčudovitejše barvne lepote. Vrnil sem se v Tozeur, kjer sem že prvo uro po naključju slišal slovensko govorico. Tam sem enajst dni mrzlično delal. Nato sem se ustavil še v obmorskem mestu Sfaksu in se peljal v oazo Gabes v Mali Sirti, kjer je morje pred davnimi tisočletji zalilo bajeslovno mesto Atlantis. Obiskal sem tudi bližnjo Kartago, kjer so ceste še danes posejane s kamenčki iz mozaikov. Ostanke templjev, gledališča, stebrov in cirkusa prerašča osat, na njih beduinka pase velbloda in stika za starim denarjem.