Ime Petrapilosa, ki obenem označuje rodbino, fevd in markizat, je, kot podrobno razlaga Darovec, verjetno povezano z morfologijo in rastlinstvom kraja, z njegovo »kosmatostjo«. Pomeni namreč Kosmati kamen (kamen kot grad). Kamenčki iz mozaika zgodovine povedo, da je sredi X. stoletja patriarh Rodoald grad, ki so ga Slovani in barbari porušili, podaril poreški cerkvi. »Ruševine« so bile spet obnovljene leta 1285, ko so že bile v lasti oglejske patriarhije, pozneje pa so prešle v beneške roke. Leta 1440 so Benetke grad z vsemi pritiklinami, z jurisdikcijo, dohodki v višini 400 dukatov ... poklonile plemiču Nikoli Gravisiju iz Pirana: v zahvalo, ker je bil odkril protibeneško zaroto Padovancev. Gravisiji – med katerimi ni manjkalo vojakov, literatov, doktorjev in filozofov, a tudi kriminalcev – so se na podeljenem fevdu, sestavljenem iz 12 vasi, obdržali vse do kmečke odveze v habsburški monarhiji, leta 1869. Še prej, v dvajsetih letih 17. stoletja, je utrdba spet gorela. Ljudski spomin pravi, da so jo požgali kmetje podložniki. Čeprav ni bila nikoli več obnovljena, je ostala pomembna obramba pred barbari do konca 17. stoletja ...