Nemška korporacija WAZ Medien Gruppe s sedežem v Essnu je lastnica številnih medijev v Nemčiji in Avstriji ter v državah južne in vzhodne Evrope (Madžarska, Hrvaška, Srbija in Črna gora, Bolgarija, Romunija, Makedonija) in ima zaposlenih 12.000 ljudi. Njihova glavna področja zajemajo dnevne časopise, revije z obširnimi in specializiranimi temami, oglaševanje, radijske medije in spletne strani. Imajo delež tudi v najbolj uspešnem nemškem televizijskem programu RTL. Po podatkih iz marčevskega Poročila o evropskem trgu tiskanih medijev (The European Newspaper Market Report 1/ March 2004), ki jih je omenil predstavnik WAZ Marcus Beermann, je časopisom v zadnjih letih na mnogih pomembnih medijskih trgih v Evropi začela padati naklada. K temu menda prispeva zmanjševanje prihodkov od oglaševanja. Med letoma 2001 in 2003 je bil zmanjšan prihodek od oglaševanja odraz vsesplošnega upadanja oglaševanja, ki je prizadelo vse medije. Gledano s sociološkega vidika pa bo starajoče se evropsko prebivalstvo bolj verjetno bolj bralo časopise kot mladi. To je svetovni trend, ki je nastal zaradi spreminjanja navad medijske potrošnje. Korporacija WAZ je na področju jugovzhodne Evrope dejavna od srede devetdesetih let, ko je v tamkajšnje založniške hiše in tiskarne vložila več sto milijonov evrov, v prihodnosti pa bo vložila še več deset milijonov evrov za reorganizacijo, modernizacijo in optimizacijo marketinških struktur in tehnične opreme. Po besedah Beermanna je razvoj demokracije temeljni pogoj za gospodarski razvoj in prepričani so, da jim bodo vlaganja v jugovzhodni Evropi v določenem časovnem obdobju prinesla dobiček. Zdi se jim pomembno, da so prisotni na medijskem trgu jugovzhodne Evrope, uspešnost pa je rezultat njihovih izkušenj z izkušnjami njihovih poslovnih partnerjev. WAZ je vedno verjel v delavnost in motiviranost zaposlenih, poleg tega pa pričakujejo, da se v bližnji prihodnosti v nasprotju z mediji v zahodni Evropi na medijskem trgu jugovzhodnih držav obeta rastoči trend, ki je odvisen od značilnih bralnih navad. WAZ je edini lastnik madžarske založniške hiše Pannon Lapok in bolgarske 24 Hours, je večinski lastnik romunskega Nationala (51-odstotni delež) in Romania Libera (71-odstotni) ter treh makedonskih založniških podjetij Dnevnika (81 odstotkov), Utrinskega Vesnika (51 odstotkov) in Vesti (51 odstotkov), ima 50-odstotni delež v hrvaškem European Press Holdingu, srbski Politiki in črnogorskih Vijestih. V bolgarskem podjetju Trud pa ima 30-odstotni delež. Pri WAZ zanikajo, da so monopolisti na posameznih trgih. Njihov tržni delež v Bolgariji dosega 33,6 odstotka, pri čemer bolgarska vlada dovoljuje največ 35-odstotni delež. Aprila 2004 je komisija za monopolizacijo medijev v Makedoniji odločila, da WAZ sme združiti tri časopise Dnevnik, Utrinski Vesnik in Vest pod okrilje enega podjetja Media Print Macedonia, ki je podoba modela WAZ. Po besedah predstavnika WAZ njihova uredništva sledijo načelom OSZE. Doslej sta ta kodeks podpisala le WAZ in norveško založniško podjetje Orkla Media, v njem pa je med drugim zapisano, da se podpisniki zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic, temeljnih demokratičnih pravic, parlamentarnega sistema in mednarodnih sporazumov, zapisanih v listinah Organizacije združenih narodov. Poleg tega se morajo boriti proti totalitarni politiki, nacionalizmu in rasni diskriminaciji. Vpletenost WAZ v jugovzhodnih državah je del strateškega načrta, delo pa po besedah Srgjana Kerima, posebnega pooblaščenca za menedžerstvo WAZ v jugovzhodni Evropi in generalnega menedžerja pri Media Print Macedonia, sledi demokraciji, gospodarskemu razvoju, stabilizaciji in sprejemu evra. Kot poudarja Kerim, s tujimi partnerji zagotavljajo stabilnost in neodvisnost medijev, ki prenašajo svoj pozitivni vpliv in krepijo družbene in javne institucije. Partnerstvo z mediji v jugovzhodni Evropi je svojevrsten izziv. Na nek način se čutijo odgovorne za izboljšanje razmer, za boljšo obveščenost, za gospodarski razvoj, za napredovanje in uveljavitev regij in uvedbo evra. Posledica tega je tudi, da so tudi v Nemčiji in drugih državah, kjer deluje WAZ, lahko slišali in prebrali mnogo o državah jugovzhodne Evrope. Predstavnike WAZ pogosto sprašujejo, zakaj se toliko zanimajo za Balkan, na kar odgovarjajo, da se želijo prebiti na trge, ki jih ponujajo države jugovzhodne Evrope, in to je po njihovem v globaliziranem svetu in tržnem gospodarstvu dokaj običajno. Poleg njih se za medije v tem delu Evrope zanimajo tudi založniške hiše Axel Springer, Rheinische Post Meida, Verlagsgruppe Passau, Grüner & Jahr in H. Bauer, ki tako predstavljajo nove časopise in revije. Pri WAZ poudarjajo, da je trg jugovzhodne Evrope v razvoju in zato obeta veliko. Poleg tega je branost tiska visoka, saj tamkajšnji prebivalci zelo berejo časopise. Po besedah Kerima so jih v vseh primerih povabili kot partnerja in poudarjajo, da se niso vsiljevali sami. Kot uspešen primer svojega dela so navedli srbski časopis Politika, ki ima od vseh najdaljšo tradicijo in je nekoč veljal za kakovosten tisk. Toda med Miloševićevo vladavino se je naklada spustila na le desetino tistega, kar je imela pred njegovim prihodom na oblast. S srbskimi partnerji jim je uspelo naklado v dveh letih povečati za petkrat, tako da zdaj prodajo 100.000 izvodov Politike in so po letih izgube utrdili tudi finančni položaj. WAZ je podpisal listino OSCE, saj je aktivni udeleženec v jugovzhodni Evropi, del sveta, v katerem je večina držav v tranziciji, tako kar zadeva krepitev demokracije kot razvoj tržnega gospodarstva. Po besedah Kerima daje WAZ prednost domačemu partnerju. V lastništvu, pri katerem si z domačim lastnikom delita vsak polovico, jim podelijo zlati delež, ki se nanaša na uredniški del. Navedel je tudi primer Makedonije. Trije dnevniki, ki so v lasti WAZ, so vzpostavljeni na drugačne načine. Utrinski Vesnik, ki veljajo za najbolj kakovostnega in najbolj obširnega, bralci štejejo za bolj levega. Vodilni Dnevnik večina bralcev vidi kot liberalno usmerjenega, dnevnik Vest pa vidijo kot pragmatičnega in se nagiba k tabloidnemu stilu. Kerim je dejal, da je zanimivo pogledati, kaj o svojih časopisih mislijo njihovi uredniki. Urednik je na to, da Utrinski Vesnik štejejo za levo usmerjenega, dejal, da na Balkanu tisto, kar je predstavljeno analitično, že velja za levo usmerjeno poročanje. Urednik Dnevnika se ne ukvarja s tem, kam časopis uvrščajo bralci, temveč se mu zdi pomembno, da je vodilni in da ima največjo naklado. Odgovorni urednik Vesti se ne strinja z oznako tabloiden; po njegovem mnenju v Makedoniji tabloida sploh nimajo, saj je država tako majhna, da bi ga utegnili tožiti njegovi sorodniki. Drugače pa so v Makedoniji preiskovali vstop WAZ na makedonski trg in odobrili njihovo prisotnost, tako da po besedah njihovega predstavnika WAZ nima monopola. Po besedah makedonske predstavnice Rozane Vankovske je bil leta 2003 skupen tržni delež Utrinskega Vesnika (20,61-odstoten), Vesti (25,37-odstoten) in Dnevnika (48,04-odstoten) 94,02-odstoten, skupen tržni delež časopisa Nova Makedonija (1,95-odstoten) in Večera (4,03-odstoten) pa 5,98 odstotkov. Letos, torej leto zatem, je skupen delež prvih treh 54,87 odstotkov, Utrinskega Vesnika (14,50-odstoten), Vesti (14,36-odstoten) in Dnevnika (26,01-odstoten delež), drugih dveh (Nove Makedonije in Večera) pa 2,56-odstotkov, tržni delež novega časopisa Vreme je 43,31 odstotka, časopisa Makedonija denes pa 0,31 odstotka. Maja 2004 je pristojno telo za monopol potrdilo, da je trg raznolik in ni monopolen, pri razlogih pa navedlo, da je opaziti manjšanje tržnih deležev posameznih publikacij, da gre za neodvisne pravne osebe, da za vstop na trg ni nobenih ovir, da so se izboljšale delovne razmere, da se povečuje število storitev in da so zadovoljili interese potrošnikov. Med značilnostmi makedonskega medijskega trga je Snežana Trpevska navedla razdrobljenost, vzporedni trg, ki temelji na drugem jeziku, da se veliki in vplivni mediji povezujejo z vplivnimi lokalnimi posli, da je veliko število majhnih in neprofesionalnih medijev, obubožano gospodarstvo in s tem majhen trg za oglaševanje, slaba razvitost kakšne koli oblike koncentracije. Zakon o radiodifuziji so sprejeli maja 1997 z osnovnim namenom, da bi uzakonili in zaščitili pluralnost, samo nekaj zelo strogih predpisov, telo odločanja pa je pri tem država. Zakon o varstvu konkurence so sprejeli decembra 1999 in velja za vse medije – tako tiskane kot elektronske –, sklepe sprejema pristojni urad za monopol. Ne obstaja pa poseben zakon, ki bi zadeval samo tiskane medije. Med druge ukrepe prišteva koncesijo, ki je ne predajo v celoti, omejitve za vstop tujega kapitala (največ 25 odstotkov), a hkrati ni pogojev za pridružene osebe, transparentnost pa ne ureja zakon, temveč je to zapisano v pogodbi o koncesiji. Omejevalni pogoji zakona so vplivali na prakso in opazovanje elektronskih medijev, samo nekaj prošenj za spremembo lastniške strukture, ki so jih vložile lokalne radijske in televizijske postaje. Odločitve so sprejemali le na osnovi zakonskih meril, pri tem pa so sledili glavnemu cilju – zaščiti pluralizma na lokalni ravni. Novi zakon o radiodifuziji zajema odpravo prepovedi podeljevanja koncesij, ne bo več omejitev za tuji kapital, veliko bolj svobodna ureditev za horizontalno obliko lastništva, spremembe v lastniški strukturi bo opazoval in potrdil svet za radiodifuzijo, določili bodo različne omejitve prihodke od oglaševanja, branost, gledanost oziroma poslušanost in obseg delovanja, mediji pa bodo morali enkrat na leto objaviti podatke o lastniški strukturi.