kajenje, vdihavanje dima tobakovih listov. Tobak vsebuje nikotin, ki ima poživljajoč učinek in lahko kadilca zasvoji. Dokazano je, da kajenje povzroča *raka na pljučih ter v ustih, žrelu in požiralniku, prsne bolezni, kot sta bronhitis in emfizem, prispeva pa tudi k nastanki *srčnih bolezni. Kajenje je med moškimi tradicionalno bolj razširjeno kot med ženskami, vendar se danes tudi med ženskami pogostejše, kar povzroča dodatne zdravstvene težave. Kadilke bolj ogrožajo bolezni ožilja, posebno če kajenje spremlja jemanje kontracepcijskih tablet; kajenje med nosečnostjo lahko ogrozi nerojenega otroka ali povzroči manjšo porodno težo, poleg tega pa lahko zmanjša plodnost. Otroci kadilcev pogosteje kot otroci nekadilcev trpijo za astmo ali drugimi boleznimi dihal. Raziskave kažejo, da ima lahko škodljive učinke tudi pasivno kajenje (vdihavanje dima drugih kadilcev), posebno na tiste, ki že trpijo za srčnimi ali pljučnimi boleznimi. Mnoge vlade so sprejele ukrepe za omejevanje kajenja, na primer s tiskanjem opozoril na cigaretne škatle, prepovedjo kajenja na javnih mestih, omejevanjem oglaševanja in povečevanjem obdavčitve tobaka, vendar učinkovitost teh ukrepov omejuje *lobiranje in vpliv mednarodne tobačne industrije. V industrijsko razvitih državah se kajenje zmanjšuje, nedavne raziskave pa so pokazale, da se povečuje v državah v razvoju, v katere tobačna industrija danes najintenzivneje preusmerja svoja tržna prizadevanja. Svetovna zdravstvena organizacija pričakuje, da bo to povzročilo epidemijo s kajenjem povezanih bolezni. Mnoge države v razvoju so pomembne proizvajalke in izvoznice tobaka; posevek zaseda zemljišča, ki bi bila po mnenju mnogih lahko uporabljena koristneje.