Zato se Drnovškova vlada očitka, da izvaja enako kadrovsko revolucijo, kot jo je njena predhodnica, lahko opere samo na en način: da vzpostavi sistem, ki bo takšno kadrovsko čiščenje, kot si ga je privoščila Bajukova vlada, že vnaprej onemogočil, ga preprečeval. Z drugimi besedami: s sprejetjem ustreznih zakonov bo morala same sebi zavezati roke. O tem, kako to storiti, obstaja v slovenski upravni znanosti presenetljivo soglasje: v preteklih številkah Sobotne priloge so o tem na presenetljivo podoben način govorili tako starosta vladne zakonodajne službe Pavle Svete, mož srednjih let, ki je direktor Inštituta za javno upravo dr. Rajko Pirnat, kot mladi doktor Grega Virant, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Če bo Drnovškova vlada - ki za razliko od Bajukove ima čas in zadostno parlamentarno večino - uspela udejanjiti ta projekt, potem nobena politična elita več ne bo mogla zapasti v skušnjavo, da bi se lotila »pozitivne politične lustracije«; če pa ne, potem so očitki na njen račun že zdaj upravičeni.