Ključna gospodarska resorja, finančno ministrstvo in ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, sta že v osnovi v podrejenem položaju. Finančni minister Zvonko Ivanušič je sicer resen in odgovoren človek. Toda v politiki in, kar je še slabše, tudi na področju javnih financ je popoln novinec, v lastnem ministrstvu pa zaradi drastičnega kadrovskega čiščenja, ki si ga je ob Bajukovi privolitvi pustil vsiliti z Janševe strani, nima več prave strokovne opore. Verjetnost, da je finančni minister povsem izgubil pregled nad državno blagajno, je velika. Da bi si pomagal, je sicer ustanovil poseben organ, nekakšen svet modrih. V njem je nekaj zelo uglednih imen, ki pa razen ene same izjeme (V. Boleta) nimajo dobrega vpogleda v kratkoročne in dolgoročne učinke različnih ekonomskih dogodkov in potez. Na primer v gibanje proračunskih prihodkov in izdatkov ali pa v posledice povečanja cen in njihovega vpliva na izgubo pokojninske blagajne. To je do določene mere tudi problem ministra Senjurja, ki sicer na teoretični ravni dobro ve, katere so najbolj nevralgične točke.