Največ vroče krvi je bilo v prvih stotih dneh vendarle povezane s kadrovanjem. Ko je mandat nastopila sedanja Drnovškova vlada, je bilo po ministrstvih 34 državnih sekretarjev, ki so v skladu z zakonom ponudili odstop. Sprejela je 27 odstopnih izjav, kar pomeni, da je iz prejšnjega mandata ostalo na svojih mestih sedem državnih sekretarjev. Tem se je pridružilo še 45 novih. Skupaj imamo torej zdaj 52 državnih sekretarjev (enega več kot Bajukova vlada ob koncu mandata). Spremenjen zakon o vladi pa je omogočil tudi nove funkcionarje ministrske svetnike, ki naj bi usklajevali (in nadzorovali) delo ministrov. To mesto je na zadnji seji vlade prevzela nekdanja generalna sekretarka Nevenka Črešnar Pergar. V vladi so bili do danes zamenjani tudi štirje direktorji vladnih služb, kadrovska čiščenja pa so se že začela tudi v upravah in nadzornih svetih gospodarskih družb v lasti države. Tako so nov nadzorni svet dobili na primer Pošta Slovenije, Slovenska odškodninska družba, Pokojninska družba invalidskega in pokojninskega zavarovanja, SRD, Rudnik Trbovlje pa je dobil poleg tega tudi novo upravo. Zamenjali so tudi upravo in skupščino Kapitalske družbe ter nekaj članov v nadzornih svetih: Rudnika urana Žirovski Vrh, Vodnogospodarskega inštituta, Vodnogospodarskega podjetja Kranj in Nuklearne elektrarne Krško. Nadzorni svet so zamenjali tudi v Elektro Slovenija, katerega predsednik je pripravil tudi predlog za doslej najbolj odmevno kadrovsko potezo Drnovškove vlade. Gre za zamenjavo Vitoslava Turka, ki so mu očitali prekoračitev pooblastil in sklepanje škodljivih pogodb. Razprava o tem se je prenesla tudi v državni zbor, saj je del opozicije prepričan, da je šlo za izrazito politično razrešitev brez utemeljenih razlogov. Omenjena zamenjava bo nedvomno še dolgo časa predmet vročih polemik, ne nazadnje tudi zato, ker bo državni zbor še v tem mesecu razpravljal o prenosu energetike iz gospodarskega resorja v ministrstvo za okolje in prostor.