To načeloma drži, vendar bi bilo z moje strani nekorektno, da bi izpostavljal posamezni resor, kajti podobno kot v življenju enkrat izstopa eno, enkrat drugo ministrstvo. Delo te vlade in tudi koalicije je v nasprotju s prejšnjimi bolj učinkovito. V kolikšni meri tu vidite zaslugo generalnega sekretariata? Preden ocenimo zasluge generalnega sekretariata za uspešno delo vlade, je treba vedeti, da je vlada kolektivni organ odločanja, ki za svoje delo potrebuje ustrezno logistično podporo. Generalni sekretariat kot vezni člen medsebojno usklajuje in povezuje interese ter aktivnosti različnih ministrstev in vladnih služb v delu, ki se nanaša na funkcioniranje in odločanje vlade, ter hkrati vladi daje tudi vso potrebno logistično podporo. Če generalni sekretariat svojo vlogo uspešno izvaja, nedvomno pripomore k bolj tekočemu in uspešnemu delu vlade kot celote. Generalni sekretariat se ukvarja tudi s kadrovskimi vprašanji. V opoziciji poudarjajo, da je sedanja vladna koalicija po prihodu na oblast naredila pravi kadrovski cunami v javni upravi. Nekateri menijo, da zaradi Viranotvega omejevanja zaposlovanja ne morete zaposliti novih ljudi, kar naj bi povzročalo težave posameznim ministrstvom. Trditve o kadrovskem cunamiju v javni upravi so brez podlage. Lahko jih komentiram le kot čisto demagogijo in zavajanje opozicije. Resnica je, da bi na prste lahko prešteli vse »politične« kadrovske menjave. Res pa je, da so se v začetku mandata nekatera ministrstva reorganizirala, zaradi česar je bilo treba nekatere uslužbence prerazporediti, vendar so ob tem obdržali svoj naziv in z njim pridobljene pravice. Treba je tudi povedati, da so tisti, ki so vladali več mandatov zapored in kadrovali, kakor pač so, sprejeli zakonodajo, ki praktično onemogoča javnemu uslužbencu odpovedati delovno razmerje. Niti tistega, ki izpolnjuje oba pogoja za upokojitev (starost in delovno dobo), ni mogoče upokojiti, če tega izrecno ne želi samo. Prizadevanja, da bi zakonodajo spremenili tako, da bi bil položaj javnega uslužbenca vsaj približno primerljiv s položajem zaposlenih v gospodarstvu, pa uspešno blokirajo sindikati. Ko omenjate »Virantovo omejevanje zaposlovanja«, je treba povedati, da se je ta vlada zavestno odločila, da kljub pričakovanim težavam s »podedovanim kadrom« strogo omeji zaposlovanje v javnem sektorju, kajti dosedanja nenadzorovana rast je resno obremenjevala državni proračun. Kljub pričakovanim težavam je sedanja vlada prva v poosamosvojitvenem obdobju, verjamem pa, da tudi v vsej slovenski zgodovini, ki je ne samo omejila, temveč celo zmanjšala število javnih uslužbencev za slaba 2 odstotka. Opozicija govori tudi o kadrovskem cunamiju v gospodarskih družbah. Kakšen je vaš komentar? V primerih gospodarskih družb so takšne trditve nerazumljive in neupravičene, predvsem pa demagoške. Praviloma jih sistematično širijo venomer isti predstavniki opozicije. V resnici so odločitve o poslovodstvu gospodarskih družb v neposredni pristojnosti lastnikov. Kolikor mi uspe spremljati dogajanje v gospodarstvu, pa vendarle opažam, da do imenovanj in morebitnih menjav praviloma prihaja ob izteku mandatov. Praktično vsa podjetja, kjer je prišlo do tako imenovane generacijske menjave, danes dosegajo boljše rezultate, cene njihovih delnic pa rastejo. Ko govorimo o izbiranju poslovodstev, bi opozoril tudi na dejstvo, da v tistih podjetjih, v katerih ima država še prevladujoč vpliv, poslovodstva izbirajo z javnimi razpisi. Tak način je bil v času vladavine tistih, ki danes najglasneje govorijo o kadrovskem cunamiju, le izjema. Priznam, da se ta trenutek ne spomnim pomembnejše gospodarske družbe, v kateri bi v obdobju preteklih vlad izbirali poslovodstvo z javnim razpisom, torej na transparenten in za vse, ki izpolnjujejo pogoje, dostopen način. Govori se o »starih kadrih« v javni upravi, ki naj bi zavestno obrestoval. Prepričan sem, da bo predsedovanje, gledano na enoto vloženega denarja, prineslo bistveno večji učinek kot vse dosedanje promocijske akcije. Vsekakor pa priprave in izvedbo predsedovanja načrtujemo skrbno in racionalno. Zagotovo pa se bodo tudi tokrat našli skeptiki in »ekonomski strokovnjaki stare šole« s svojimi izračuni. Kako pa je z vladnim letalom, ki ga je kupila Ropova vlada? Luksuzni falcon je nekdanja vlada, ko je spoznala svojo napako, oddala za najemnino, ki je približno za polovico nižja, kot je danes mogoče najeti primerljivo letalo. Tako smo verjetno edina vlada na svetu, ki ima lastno letalo visokega razreda, predsednik vlade in ministri pa se vozijo na rednih letalskih linijah. Za primere, ko zaradi urnika to ni mogoče, pa je bil po načelu javnih naročil izbran najugodnejši letalski prevoznik. Ste dolgoletni član SDS, ki je sedaj največja stranka v državi. Pojavljajo se očitki, da se SDS obnaša podobno kot LDS, ko je bila na oblasti. Verjetno se s temi očitki ne strinjate ... Predvidevam, da vprašanje ni mišljeno za vodenje socialne in gospodarske politike, kjer je sedanja vlada uvedla kar nekaj ukrepov, ki so državljanom olajšali in pocenili življenje, temveč mislite predvsem na osebno okoriščanje in klientelizem. Da bi se izognili očitku o pristranosti, bom naštel le nekaj primerov in vam prepustil, da si ustvarite svoje mnenje. Ta vlada je prva, ki je ponudila mesta v nadzornih svetih podjetij tudi predstavnikom opozicije, ki v gospodarskih družbah poslovodstvo izbira preko javnih razpisov, ki je javno objavila program privatizacije gospodarskih družb, v katerih je država lastnica ali solastnica, ki je omejila višino sejnin v nadzornih svetih družb v večinski državni lasti, ki je omejila članstvo javnih uslužbencev v nadzornih svetih gospodarskih družb, ki je prepovedala članstvo v nadzornih svetih gospodarskih družb v večinski državni lasti vsem javnim funkcionarjem … 19