posumil na možganski tumor, a dve leti mi prave diagnoze niso odkrili. Z mano je bilo počasi vse slabše, v rokah sem imela slabši občutek za prijem in dotik, v nogah pa sploh nobenega, ves čas sem bila utrujena. Zatekale so mi tudi veke, kar me je bolelo, še huje pa je bilo, da sem bila videti »zadeta« in prijatelji so me spraševali, če kadim travo, čeprav sem nekadilka. Krvna preiskava v Trbovljah je pokazala, da sem alergična na vse, v alergološki ambulanti v Ljubljani pa so mi na roke kapnili kapljice, ki bi povzročile, da bi se na koži v primeru alergije pojavil madež, a se ni. En izvid pokaže, da sem alergična na vse, drugi pa ravno obratno. Zdravnik pa mi je rekel, da česa takega še ni doživel. Super razlaga! Pred približno dvema letoma pa mi je nevrolog dr. Butinar v kliničnem centru končno ugotovil diagnozo – Friedreichova ataksija. Je zelo redka, dedna bolezen z okvaro malih možganov in perifernega živčevja, zaenkrat neozdravljiva. Ni smrtno nevarna, vendar si v njenem zadnjem stadiju kot »rastlina«. Uda9 10 11