Sin nekoč znanega slovenskega SZDL-jevca, Emila M. Pintarja, Erazem B. (!!!, op. u.) Pintar se je odločil, da bo šel po zvezdnih poteh. Ni sicer optimalna kopija svojega očeta, ki je bil včasih zvezdnik (Erazem je blond, oče temno rjav in besedila niso politična), vendar nas plakati v glavnem mestu prepričujejo, da se resno trudi. Erazem v svojih tekstih namiguje, da je spal s tristo ženskami (sezidal sem si harem / in vse ženske dal sem v jarem). Pa bo tristo prodanih plošč dovolj, da ujame prave lomilce slovenskih ženskih src, kot so Sasha, Jonas ., Vinci, Andy Cock in seveda njegov ata? Ne. Izdelek bi moral biti boljši. Erazem poje monotono in neizrazito. Aranžmaji so prazni, na trenutke povsem minimalistični. V svojih boljših izdajah poizkuša neuspešno spominjati na Alena Vitasovića - v slabših pa se zdi, kot da bi poslušal najslabša jajca Adija Smolarja, obogatene s počenimi mašinskimi zvoki. Besedila pa - srednješolska, niti ne uporniška, če odštejemo besedilo, v katerem bi kadil travo (Naročil si bom sveže trave/ začel spet kadit). Mimogrede, saj nisem kak kadilec trave, vendar, kolikor vem, se kadi posušena in ne sveža. Pa kaj bi to, veliko večji problem je, da CD nima pravega hita, če odštejemo komad Zabava iz serije "sneto od Alena Vitasovića". Vprašanje je, ali bodo tak komad hoteli na radiih vrteti. CD-ja s tako malo smisla za humor v zadnjem času nismo zasledili, pa smo res poslušali marsikaj.