Dogajanje ob sveti reki Ganges je ob jutranjem svitu, ko je svetloba še magična, res izjemno doživetje. Še preden se mesto začne prebujati in oživijo slovite stopnice ob reki, pridejo sadhuji, sveti možje in asketi, da opravijo vsakdanji, že tisočletja star jutranji ritual, ki se začne z ritualom čaščenja sonca. Tukaj, iz rečne perspektive, se dogaja indijska vizija transcendence in osvoboditve, ki jo imenujejo mokša. Sanjasini, ki se odpovejo posvetnemu življenju, se zbirajo v samostanih in ašramih, puščavniki in asketi s strumnim korakom opravljajo svoje nikoli končano romanje, v senci sončnikov iz vrbovega protja negibni brahmini mrmrajo neutrudne molitve, suhi mož z dolgimi svitkastimi lasmi in golim, s pepelom posutim telesom izvaja akrobatske jogijske vaje. Morje vernikov s čeli, na katerih je v neštetih različicah zapisana ista vera, hodi v sprevodu in beračem deli riž, nato se umakne, da naredi prostor vodnim bivolom z velikimi, dobrodušnimi rjavimi očmi. Na stopnicah verniki sušijo svoja oblačila, panditi učijo in predani meditirajo. Gobavci, ki prosijo miloščine, živi razpadajo ob vznožju idolov, brahmini označujejo romarje s Šivovimi emblemi in opice se tepejo za banane in riž. Ostareli puščavnik z nasmehom na ustnicah čaka na smrt, čistilci stopnic odnašajo v košarah na glavi blato in pesek, ki ga je Ganga prinesla z zadnjim monsunom izpod ledenikov Himalaje, čolnarji glasno kličejo potencialne stranke za prevoz po reki in s sosednje terase, od koder prihaja nenavaden vonj, pravkar stresajo v reko ostanke sežganega trupla. Na stopnicah otroci spuščajo zmaje, brivci čepe brijejo in strižejo, pralci perila vztrajno udrihajo s perilom po vodi, opice kradejo perilo, ki se suši na terasah. Možje in žene mečejo v počasni tok Gangesa vence cvetlic, ki bodo odplavali v naročje bogov. Darila preproste pobožnosti skupaj s pepelom sežganih trupel plavajo vzdolž Gangesa. Dim, ki veje iz stopnic za sežiganja trupel, doda svoje k skrivnostnosti ambienta.