Če je Moskva vstopna železniška postaja, na kateri se znajde junak kar pisateljevega imena, so Petuški želja, proti kateri nemočno hlasta že dlje časa in kamor ne pride niti na zadnjem potovanju. Železnica, ta do konca izrabljena figura, v prvoosebnem pripovedovanju spet iztisne kapljo avtentičnega razpoloženja lucidnega pijanskega duha na poti od jutranjega mačka, alkoholnega treznjenja, evforične blaznosti do delirija in tragičnega konca. Napisanega kot umor, zmuzljivi hladni veter med vrsticami pa ponuja smrt glavnega junaka še kot naravno smrt ali kot samomor, edino mogoče dejanje razbrazdanega in od alkohola ubitega osebka.