Med vsakdanja opravila, ki so nam iz izkušnje tako dobro znana, da o njih praviloma ne izgubljamo besed, spada tudi britje. Čeprav ne bi mogli reči, da nas marketingarji ne bombardirajo dovolj z informacijami in podobami najnovejših brivskih pripomočkov, pa le malokdo pozna drugo plat življenjske zgodbe uspešnega poslovneža, ki je žiletko patentiral in jo uspešno spravil do uporabnikov po skorajda vsem svetu. Gillette po zmotnem, a razširjenem prepričanju še vedno velja za izumitelja »žiletke« za britje, ki sta jo v resnici prva izdelala brata Kampfe že leta 1875. Njuna pogruntavščina je bila, da sta kos klasičnega brivskega rezila pričvrstila na ročaj pod pravim kotom in ga zaščitila s kovinsko ploščico, kar je občutno zmanjšalo možnost, da se človek med britjem poreže, vendar je bilo rezilo še vedno drago in ga je bilo treba pogosto brusiti. Legenda pravi, da se je Gillette domislil žiletke nekoč leta 1895 med jutranjim britjem, ko se je med brušenjem Kampfove britvice spomnil besed direktorja podjetja, pri katerem je bil zaposlen, kako mu je nekoč dejal, naj poskusi s prodajo produktov, ki se po uporabi zavržejo, in strank mu ne bo nikoli zmanjkalo. In Gilletta je prešinilo, da bi izdelal tanko in poceni jekleno britvico, ki bi jo namesto brušenja preprosto zavrgli in uporabili novo.Gillette je s svojim patentom uspel razmeroma pozno, saj je bil leta 1903, ko je na trg poslal svojo britvico, star že 48 let. Kot trgovec je imel za seboj že več kot tri desetletja neusmiljenega boja za preživetje, med katerim je razočarano stremel za bolj pravično družbo. Leta 1894 je tako izdal svojo prvo knjigo z naslovom The Human Drift, utopični načrt za družbo prihodnosti, v kateri bosta razum in človeška ustvarjalnost s pomočjo napredne tehnologije za vselej izgnala krivico, zavist in pohlep.Gillettova zamisel je bila gradnja mesta Metropolis, v katerega naj bi se naselilo vseh takratnih 60 milijonov Američanov. Metropolis naj bi se raztezal na površini 30 krat 120 milj južno od jezera Ontario, Niagarske slapove pa bi izkoriščal za glavni vir energije. Gillette je torej še v času, ko se je domislil preproste britvice, ki jo danes pozna ves svet, sanjal o Metropolisu kot »srcu orjaškega stroja, v katerega bodo vodile več tisoč milj dolge arterije tekočih trakov in kablov, ki bodo mesto oskrbovale s surovinami in energijo. Te surovine bodo nato v gigantskih mlinih in delavnicah predelane v življenjske elemente, ki bodo oskrbovali in elektrificirali mogočne možgane celote, sestavljene iz inteligence celotne populacije, delujoče unisono, a tako, da bo v njej vsak posameznik delal to, k čemur bo naravno nagnjen.« Mesto naj bi bilo sestavljeno izključno iz 25-nadstropnih blokov, razporejenih v obliki satovja. Vsa stanovanja bi bila standardizirana in podobna hotelskim apartmajem, po Gillettovih besedah »lepša od najboljših newyorških hotelov«, a urejena v popolnoma individualnem slogu vsake družine ali stanovalca. Gospodinjska opravila bi v Metropolisu postala zgodovina, saj bi vsi prebivalci brezplačno jedli po štiri tisoč različnih menzah in restavracijah. Oblačila, pohištvo, preproge in drugi izdelki bi bili vsem prebivalcem Metropolisa brezplačno na voljo v velikanskih trgovinah, ki so se danes že udejanjile v velikih nakupovalnih centrih, kot je na primer ljubljanski BTC. Gillette je leta 1910, ko je bil že bajno bogat, izdal naslednjo knjigo z naslovom Svetovna korporacija, v kateri je še bolj natančno razdelal delovanje svetovne korporacije, gospodarske in tehnološke hrbtenice Metropolisa. Svoj načrt je pred prvo svetovno vojno poskušal uresničiti v Arizoni, Theodorju Rooseveltu pa je ponujal milijon dolarjev, da bi zasedel vodilno mesto v korporaciji. Ko je Roosevelt odklonil sodelovanje v tem utopičnem projektu, je Gillette poskušal zanj navdušiti še Henryja Forda, a sta sestanek po pričevanjih končala z glasnim vpitjem drug na drugega. Gillette je do konca življenja vztrajal v neomajni veri v svoj utopični socializem in pred smrtjo skupaj s pisateljem in levičarskim aktivistom Uptonom Sinclairjem izdal še tretjo knjigo, Ljudska korporacija, v kateri je naprej razvijal svojo utopično idejo.King Camp Gillette je imel v življenju tri velike ideje, a je uspeh dosegel le z eno. Lahko mu priznamo, da mu ni manjkalo dobrih namenov, pa tudi občudovanja vredno je, da v bedi, v kateri je pisal The Human Drift, ni izgubil zaupanja v ljudi. Iz socialne bede se mu je uspelo potegniti z iznajdbo, ki je v svoji knjigi ni predvidel, a splošnih družbenih razmer mu kljub temu ni uspelo izboljšati niti za debelino svoje žiletke. Recenzent njegove zadnje knjige v Timu iz leta 1924 pa je v njej našel vsaj pojasnilo, zakaj je Gillette kljub temu, da je povzročil revolucijo v britju, vse življenje nosil brke. Po njegovem mnenju je namreč s tem le nadaljeval tradicijo svojih neobritih predhodnikov: Marxa, Lenina, Trockega in Stalina.ed vsakdanja opravila, ki so nam iz izkušnje tako dobro znana, da o njih praviloma ne izgubljamo besed, spada tudi britje. Čeprav ne bi mogli reči, da nas marketingarji ne bombardirajo dovolj z informacijami in podobami najnovejših brivskih pripomočkov, pa le malokdo pozna drugo plat življenjske zgodbe uspešnega poslovneža, ki je žiletko patentiral in jo uspešno spravil do uporabnikov po skorajda vsem svetu.