Kar oddahnili smo si, ko smo opazili, da premore v rjavkaste odtenke in obilico lovskih trofej odeta stahoviška veleoštarija tudi sila prijeten vrt, na katerem se okoliško ljudstvo krepča s cenovno zelo ugodnimi nedeljskimi kosili. Ker pa Ilovarjevi radi dregnemo tudi kam, kamor ne seže pogled izza štamtiša, smo se poglobili v jedilni list in prišli do nekaterih presenetljivih, če ne neljubih dognanj. Prvo glasi, da v orlovskem gnezdu ne vedo, kaj je dobra tlačenka in da si še niso omislili kmeta ali mesarja, ki bi s salamami in šunkami nudil gostu več od s ponudbami v mestnih delikatesah primerljivega užitka, pri čemer je treba pripombo zaradi v grlu zataknjenega jelenovega in nič vznemirljivega merjaščevega »pršuta« razširiti tudi čez domnevno prestižnejšo ponudbo sušene divjačine. Čudno je, da tako globoko na Gorenjskem strežejo tako bledo govejo juho z debelimi nudelni, manj, da ajdovo kašo s svežimi jurčki belijo s sicer izvrstnimi, a za tovrstno kombinacijo enostavno premočnimi ocvirki. Ilovarjev sekstet je tako pomazal jurčke z jajcem in bil židane volje zaradi odkritja sauvignona, ki je koštal manj kot pri Ediju Simčiču na domu. Kako se je Edi znašel Pri orlu in kje je bival ves ta čas, ostaja odprto vprašanje, posebej ob dejstvu, da nam je druga naročena buteljka, '95, zakislila popoldne in da smo s tretjo, zopet žametni '97, dokončali zalogo. Presenečenj pa še ni bilo konec in najbarviteje je prispelo na mizo v liku z brusnicami povsem prekritih medvedjih zrezkov, ki od sebe niso dajali tiste divje mesojede note. Za povrhu je gams sodil med žagovinarje in čepel v smetanasti omaki, biftek, ki smo si ga omislili v interesu vseslovenske primerjalne analize, pa je bil seveda prepečen in po debelini bliže ramstku, le za spoznanje tanjši od neverjetno masivnega dunajca. Če so nas Pri orlu s čim fascinirali, je ta čast pripadla dejstvu, da v slastno pohorsko omleto, tako kot marsikdo, ne devljejo sadne solate, temveč le sveže brusnice in borovnice, sicer pa...joj prejoj! Kaj smo že v esterajhi ali celo na Švedskem? Mar bi, tako kot je po sicer veselo prerezgetanem popoldnevu del naš gostujoči vinoljub, ostali pri filanih telečjih prsih in bili kolikor toliko kontent.