Je znano gostilno, kjer so si od vekomaj privezovali dušo tisti, ki so premagali spolzko kamenje v slikoviti soteski Pekel, pa tudi postrvi lačni okoličani in ljubljanske srajce, doletela samo menjava generacij ali kaka naravna nesreča? Če je verjeti obširni poizvedbi Ilovarjeve enajsterice, ki se je, ne vedoč za skrajšan nedeljski urnik, tam nebrzdano mastila in obenem preizkušala potrpežljivost konec delovnega tedna pričakujočega osebja, so Pekel kvečjemu doletele izboljšave in utrditev tekom gostilniškega staža naučene snovi. Čeravno se v Peklu, kjer ne skoparijo z limonami in kisom, ni pridružiti tokrat gostujočima vegetarijancu in muslimanu ter bi morebitnim gostom namesto srečanja s hobotnico v solati priporočili, naj piknejo dobro varovano domačo salamo in kljub temu, da smo srebali že okusnejše gobove in iz kravjih mater učinkoviteje izcejene goveje juhe, nas je prvi val dobrodejne Peklove toplote zapahnil že z bogato, po majaronu dišečo telečjo obaro in ni jenjal do konca obeda. Ker gre vendarle za celinsko podjetje, se niti nismo čudili tekom predjedi izkazanim kiksom, Pečjakovim njokom in manku čebule v jurčkih z jajcem in nas je toliko bolj razveselila pametna mera česna na izvrstnih, na žaru popečenih jurčkih ter na sladkih, v chardonnayu kuhanih potočnih rakih, medtem pa smo se z lahnim cvičkom in milim štajerčkom pripravljali na vrhunec, ki ga po kranjski šegi ni pričakovati pred glavno jedjo. In res. Postrvi, ki jih v Peklu pitajo v pod hišo žuborečem potoku, se ponašajo z izvenserijsko velikostjo, s hrustljavo skorjico in sočno, nič kaj sluzasto notranjostjo pa posekajo večino konkurence. Čeprav bi muhasti Ilovarjev ata drugače kuj pripomnil, naj se tržaško omako predloži posebej, naj se v Peklu za Satanovo voljo vzdržijo aranžmajev s kivijem in pomarančami in naj se domača tatarska, če jo že ravno nudijo perverznim gostom, preveri pred uporabo, mu je usta zaprl neverjetno sočen in mehak florentinec, po paberkovanju pri drugih članih odprave pa tudi ni dognal, da bi se kdorkoli pritoževal nad po pravilih (medium rare?!) pečenim biftkom, jelenovim in žrebičkovim steakom. V Peklu po prikuhah sodeč ne poznajo zmrzovalnika in s svojimi prijetnimi sladicami ter s pametno odebeljenim scenosledom verno zastopajo stare šole klenost, s katero je prodrl oče Mazi. Ko pa bi poskrbeli še za ventilacijo, bi Ilovarjevi prihranili marsikatero kupico detergenta.