Škofjeločani so si po Zlatorogu za pas pripeli še en velik skalp v tej sezoni, resnici na ljubo pa bi ti lovoriki rade volje zamenjali za tisti z Luko Koper in Elektro. Žal maloštevilno občinstvo je tokrat zares lahko uživalo. Domačini so še enkrat pokazali svoj karakter, pri gostih s Kodeljevega pa je bilo videti kopico zelo dobrih mladih igralcev, ki bodo prav zagotovo prihodnost slovenske košarke. Takoj na začetku so varovanci trenerja Matica Vidica pokazali, da se niso ustrašili favoriziranih gostov. Pravi festival domačih trojk (na koncu izjemnih 9:11!) je povsem zmedel gostujočo vrsto. Tudi številne menjave v hokejskem stilu niso veliko zalegle, vse do začetka druge četrtine, ko je trikrat izza črte zadel Dejan Delić, in gostje so se s precej širšim izborom igralcev v 16. minuti znova približali le na točko. Čeprav je bila prednost ob glavnem odmoru precej nižja kot po prvi četrtini, je bil domači odgovor na pritisk Slovana velik obet za nadaljevanje. Na krilih mladeničev so gostje ob vrnitvi na parket zaigrali zares prikupno za oko. Dejan Čigoja je prevzel odgovornost v svoje roke. Tudi ostra obramba po celem igrišču s strani gostov je naredila nekaj zmede med domačini in gostje so pri 46:47 v 24. minuti vnovič obrnili izid. Toda le na kratko. Junak večera Mensud Julevič je ob lomljenju tekme in po kar petih zaporednih zgrešenih prostih metih dvakrat zapored stopil na črto in mirno svoje moštvo tudi ob tretjem odmoru popeljal v minimalno prednost. Ko je zadnjih deset minut s trojko začel Finžgar, se je še lažje zadihalo, Jokič pa je dodal še svojo zadnjo trojko ta večer in ob prednosti 10 točk (71:61) se je nasmihala nova velika in odmevna zmaga za drugi letošnji niz treh zaporednih zmag, ki so izjemen obet za nadaljevanje sezone. Mensud Julevič, eden zadnjih izjemnih košarkarjev iz kranjske šole, je tokrat prikazal najboljšo igro v škofjeloškem dresu pred svojimi gledalci in bi si zaslužil višjo oceno kot pet - če bi vpeljali univerzitetne, bi bil blizu desetke.