Ko se je povratnik na mesto predsednika kraljevega kluba Florentino Perez odločil, da bo v marsikaterem pogledu še nadgradil svoj delno uspešni projekt iz obdobja med letoma 2000 in 2006, ga je vodilo več reči. Nekatera vodila so bila brez dvoma povsem osebna, druga povsem poslovna, največ pa je bilo takih, ki so bila hkrati osebna, poslovna in športna. Med slednjimi je morda celo na prvem mestu dejstvo, da bi letošnja sezona v ligi prvakov za beli balet lahko bila nekaj prav posebnega, saj se je vanjo uspela stlačiti kopica simbolno izjemno močnih dejavnikov. Pomislite, če bi Realu uspelo postati evropski klubski prvak, bi s tem najbolj prestižni naslov osvojil jubilejno desetič, s prestola bi zrušil nikogar drugega kot svojega zgodovinskega rivala Barcelono, lovoriko vseh lovorik pa bi prejel nikjer drugje kot na svojem kultnem štadionu, ki ga je evropska nogometna zveza izbrala za prizorišče finalne tekme. Ni dvoma, to bi bil naravnost popoln prihod na evropski vrh in zagotovo lahko prav temu obetu pripišemo veliko zaslug za to, da se je Perez svojega letošnjega projekta lotil tako zelo obsežno in da je pri tem rekordno globoko segel v svoj trezor. No, temu obetu pa lahko pripišemo tudi največji del zaslug za to, da je današnja preizkušnja Reala v drugem krogu skupine C predtekmovanja letošnje izvedbe najbolj prestižnega klubskega tekmovanja na svetu precej več kot le to. Nocoj se bo Santiago Bernabeu prvič v tej sezoni v belo obarval ob zvokih himne lige prvakov, v velikem delu Španije in med milijoni navijačev devetkratnega evropskega prvaka po vsem svetu pa ga ni takega nogometnega navdušenca, ki v vsem skupaj ne bi videl prvega takega prizora v nizu sedmih. Nocoj prvič, ob gostovanju Milana drugič, ob obisku v prvem krogu nadigranega Züricha tretjič in po tekmah v osmini finala, četrtfinalu in polfinalu sedmič 22. maja, ko je na sporedu prvi sobotni finale v zgodovini tega tekmovanja. Taka so pričakovanja in vse kaj drugega bi bilo razočaranje brez primere. V takem vzdušju prvemu gostu Marseillu zagotovo ne bo lahko, sploh ob dejstvu, da je po domačem porazu z Milanom (rdeče-črne danes na domačem San Siru čaka skromni švicarski predstavnik) v Madrid prišel z ničlo in da težke čase preživlja tudi v domačem prvenstvu. Toda na drugi strani si preprosto ne znamo predstavljati položaja, v katerem bi neka ekipa v tem delu tekmovanja imela priložnost za bolj odmeven uspeh in v katerem bi posledično lahko bila bolj motivirana.