Pred odhodom v državo sva se z Majo odločili, da si bova dali sešiti dolge, ohlapne, črne tunike, saj je v rumeni bibliji popotnikov pisalo, da je Iran zelo konzervativna država kar se oblačenja tiče, in da je najbolje, da ženska nosi zelo ohlapna temna oblačila, lase pa mora skrbno speti, da ne štrlijo izpod hedjaba. To naše doma sešito črno čudo potegneva na meji iz nahrbtnikov, nakar se začne Mohamed, potnik, ki smo ga spoznali na avtobusu iz Carigrada, na ves glas smejati našim vrečam podobnim oblačilom. Tudi stavljenja rute na glavo nisva bili vešči. Čeprav je bil mesec september, je bilo prekleto vroče. Vrste na meji so bile dolge, a je jezni glas policistke spravil v red gručo prerivajočih se moških, ki so na vsak način želeli prehiteti kolono in priti čim prej na vrsto. Ženske v Iranu imajo več pravic in možnosti za udejstvovanje v javnem področju življenja kot pa ženske iz ostalih muslimanskih držav. Pismenih je kar 80 odstotkov vseh žensk, čeprav je odstotek pismenih žensk na podeželju zelo nizek.