Samomorilnost je in bo težko obvladljiv javnozdravstveni problem. Slovenija že dobri dve desetletji izrazito izstopa in opozarja nase prav po narodovi samouničevalnosti. Trend gibanja samomorilnosti v obdobju od 1985 do 1996 kaže, da v Sloveniji samomorilnost rahlo nihajoče upada. V letu 1996 smo zabeležili koeficient 30,4/100.000 prebivalcev, nekoliko višji kot leta 1995, ko je znašal 28,2/100.000 prebivalcev. Slovenski empirični podatki že vrsto let kažejo, da je samomorilno najbolj ogroženo družbeno obrobje (upoštevaje seveda specifične koeficiente samomorilnosti posameznih kategorij prebivalstva), kajti med samomorilnimi osebami najpogosteje najdemo delavce z osnovno šolo, (pol)kvalificirane, brezposelne, alkoholike, kmete, upokojence, kar kaže, da v samomor v dobršni meri sedimentira populacija iz t. i. socialnega kroga ekonomske revščine (Leskošek). Nadaljuje se tudi trend zmanjševanja zgodnje umrljivosti zaradi kardiovaskularnih bolezni z 78/100.000 v letu 1994 na 67/100.000 v letu 1995 in 65/100.000 v letu 1996. Znotraj kardiovaskularnih bolezni se nadaljujejo trendi zmanjševanja umrljivosti zaradi cerebrovaskularnih bolezni in ishemične bolezni srca. Rak se kot vodilni vzrok smrti prične pojavljati približno pri starosti 45 let in ostane na tem mestu vse do 65. leta starosti. V letu 1996 je prišlo do nadaljnjega zmanjševanja umrljivosti zaradi raka s 107/100.000 v letu 1995 na 99/100.000 v letu 1996, vendar je umrljivost zaradi raka še vedno precej nad evropskim povprečjem (83/100.000) Pri rakih, katerih nastanek je povezan z življenjskimi navadami, kot so kajenje - pljučni rak, je prišlo do zmanjševanja umrljivosti s 27/100.000 v letu 1995 na 23/100.000 v letu 1996. Pri ženskah se je umrljivost zaradi raka dojke dodatno zmanjšala z 20/100.000 v letu 1995 na 17/100.000 v letu 1996. Umrljivosti zaradi jetrne ciroze se je zmanjšala s 36/100.000 leta 1994 na 34/100.000 leta 1995 in 32/100.000 leta 1996. Kljub temu v Sloveniji še vedno daleč presegamo povprečje držav EU (15/100.000). Upadanje umrljivosti zaradi nenamernih poškodb je pokazalo sorazmerno najbolj strm padec prav v zadnjem obdobju. Spodbudno pa je, da je ta padec prisoten tudi v starostni kohorti 0-19 let (Rok-Simon). V Sloveniji se število zdravnikov že vrsto let giblje med 205/100.000 leta 1990 in 213/100.000 v letu 1996. vendar nas Evropska unija presega za približno 40 odstotkov. Tudi trend naraščanja števila zdravnikov je bolj izrazit v EU (Albreht). Slovenija ob manjšem številu zdravnikov dosega strokovno enake rezultate kot druge razvite evropske države.