Hepatitis B se pri okuženem pokaže v akutni ali kronični obliki. Akutni hepatitis je stanje, ko se bolezen pokaže s simptomi in jo prebolimo, kronični hepatitis pa je oznaka za trajanje bolezni jeter, ko bolezen po prvih znakih vztraja in se v presledkih ponavlja, morda le z bolečino pod rebrnim lokom itd. Po besedah prim. dr. Kraigherjeve mnogo nalezljivih bolezni ne pozna kroničnega poteka, prav za hepatitis B pa velja, da kronično oboli od 6 do 10 odstotkov okuženih odraslih. Pri četrtini teh obstaja možnost, da se razvije progresivna jetrna bolezen, kar lahko vodi tudi v jetrno cirozo, medtem ko se primarni jetrni karcinom ponavadi razvije šele 33 do 45 let po okužbi s HVB. Zdravniki navzočnost virusa hepatitisa B v krvi odkrivajo z ugotavljanjem navzočnosti seroloških markerjev. V krvi odkrivamo pokazatelje, antigene ali protitelesa, in ocenjujemo, ali je človek kužen, ali je zaščiten proti bolezni oziroma ali je bolan, pravi prim. dr. Kraigherjeva in dodaja: Oboleli lahko bolezen popolnoma preboli in ostane nosilec, lahko pa bolezen preboli in ima v krvi le protitelesca, ki ga branijo proti ponovni okužbi, ne pa več tistih delcev, s katerimi bi virus prenašal. Seveda pa obstajajo tudi tretji, pri katerih se znaki bolezni ne pokažejo, so pa prenašalci virusa.