Zjutraj se mu je smehljala z roba pomola. Tam je sedela, zvonila z nogami in se ni več trudila; podlegla je, skoraj scela, že dolgo javljajoči se želji, da bi ji ne bilo treba čakati naslednjega dne, in nanjo je svetilo sonce, ko je sedela na pomolu, z bosimi nogami, in se smehljala očetu; utrujenemu, z rdečkastim obrazom in bebastim smehljajem, s katerim je kasneje taval po malih mestih ob obali in Riva z njim, ko sta oba vedela in sta se oba pretvarjala, da ne vesta, tako sta hodila, jedla sladoled in metala kratke fraze drug v drugega, razumela sta se, ne da bi se razumela, in Riva je strmela v obraze knjig v knjigarnah, iz čiste ljubezni do njihove oblike in tihega snovanja, niti, ki tečejo skoznje, tako se je dokončno splazilo vanjo, kiselkasto stanje, in na trgu gugajoča se pisana krila, kruh in sadje.